Pregled sprememb novele ZPP-E, ki se odražajo v spremembah ZDSS-1

Delovne in socialne spore se v našem pravnem prostoru, zaradi svoje specifike, že vse od leta 1975 rešuje pred specializiranimi sodišči po posebnih pravilih postopka.1

Leta 1994 je bil sprejet Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS),2 ki ga je leta 2004 nadomestil nov Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1),3 ki je v veljavo vstopil 1. 1. 2005 in je bil do sedaj že nekajkrat spremenjen.

Dosedanje spremembe ZDSS-14 so bile posledica zlasti:

  • sprejetja Zakona o arbitraži (ZArbit),5 ki je v veljavo vstopil 9. 8. 2008 in je v 51. členu določil, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati 11. člen ZDSS-1,6 saj je to materijo uredil ZArbit sam;
  • sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZZP-D),7 ki je v 131. členu določil, da z dnem njegove uveljavitve prenehajo veljati 25.,8 30.,9 32.,10 39.,11 40.12 in 77.13 člen ZDSS-1, saj je to materijo uredil sam ZPP;
  • dveh odločb Ustavnega sodišča, in sicer:

    • odločbe št. U-I-65/10-19 z dne 20. 5. 2010, s katero je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti razveljavilo prvi odstavek 28. člena ZDSS-114, in
    • odločbe št. U-I-322/11-6 z dne 24. 5. 2012, s katero je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1.15

V letošnjem letu se nam obetajo še nekatere spremembe ZDSS-1, ki so posledica sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)16 (v nadaljevanju: novela ZPP-E). Ta je bil v Uradnem listu objavljen dne 27. 2. 2017, veljati pa je začel dne 14. 3. 2017. Spremembe in dopolnitve, ki jih prinaša novela ZPP-E, se začne uporabljati 14. 9. 2017, razen sprememb 392., 393. in 394. člena, ki se jih je začelo uporabljati že 14. 3. 2017, kot bo še pojasnjeno v nadaljevanju.

Novela ZPP-E neposredno vpliva oz. spreminja določbe ZDSS-1, poleg tega pa spreminja tudi preko 100 členov samega ZPP. Za delovne in socialne spore so pomembne tudi te spremembe, saj se skladno z 19. členom ZDSS-1 v postopku v delovnih in socialnih sporih uporablja določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ZDSS-1 ne določa drugače.

Novela ZPP-E neposredno vpliva na naslednje določbe ZDSS-1:

  • spreminja drugi odstavek 14. člena ZDSS-1 (sestava sodišča prve stopnje);
  • črta 26. člen ZDSS-1 (poravnalni narok);
  • črta tretji do šesti odstavek 28. člena ZDSS-1 (posledice izostanka strank z naroka);
  • črta 31. člen ZDSS-1 (revizija);
  • dodaja nov šesti odstavek 41. členu ZDSS-1 (spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja).17

Sestava sodišča prve stopnje

O spremembi drugega odstavka 14. člena ZDSS-1

14. člen ZDSS-1 določa sestavo sodišča prve stopnje in v prvem odstavku določa, da v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ZDSS-1 določa, da odloča sodnik posameznik. Drugi odstavek tega člena nadalje določa, da sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega zneska za dovoljenost revizije, določenega z zakonom, ki ureja pravdni postopek.

Spremenjen drugi odstavek 14. člena ZDSS-1 bo po novem določal, da sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 evrov.

Navedena sprememba je posledica ukinitve dovoljene revizije v ZPP, saj je z ukinitvijo dovoljene revizije odpadel tudi minimalni prag za dovoljeno revizijo (določen na 40.000 evrov), ki je glede na še veljavni drugi odstavek 14. člena ZDSS-1 predstavljal mejo za odločanje sodnika posameznika v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.

Opisana sprememba torej vsebinsko ne bo vplivala na postopek na prvi stopnji.

Poravnalni narok

O črtanju 26. člena ZDSS-1

26. člen ZDSS-1 govori o poravnalnem naroku in v prvem odstavku določa, da če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, sodišče takoj začne glavno obravnavo. V drugem odstavku tega člena pa je določeno še, da če sodišče odloča v senatu, lahko predsednik senata sam opravi poravnalni narok. Če se v tem primeru poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, predsednik senata takoj določi narok za glavno obravnavo.

Z novelo ZPP-E se 26. člen ZDSS-1 v celoti črta.

Razlog, zakaj se iz ZDSS-1 črta določbo glede poravnalnega naroka, je povezan s spremembo ZPP. Novela ZPP-E namreč spreminja sedanje dvaindvajseto poglavje ZPP z naslovom »Poravnalni narok in sodna poravnava«, saj iz njega črta določbe od 305. a do 305. c člena, ki urejajo poravnalni narok, posledično pa spreminja tudi naslov poglavja, ki bo po novem poimenovan »Sodna poravnava«.

Poravnalni narok se namreč z novo ureditvijo ukinja, namesto njega pa se ponovno uvaja pripravljalni narok, ki je umeščen v dvajseto poglavje, ki govori o pripravah za glavno obravnavo. Pripravljalni narok bo po novem urejen v 279. c in 279. č členu ZPP.

Kot že navedeno, še veljavni drugi odstavek 26. člena ZDSS-1 sedaj določa, da če sodišče odloča v senatu, lahko predsednik senata sam opravi poravnalni narok. Zakonodajalec bi, glede na to, da je namesto poravnalnega naroka z ZPP sedaj predviden le pripravljalni narok, lahko določil, da če sodišče odloča v senatu, lahko predsednik senata sam opravi pripravljalni narok. Ker se zakonodajalec za takšno ureditev ni odločil, to za delovne in socialne spore pomeni, da bo sodišče v teh sporih, kadar odloča v senatu, tudi pripravljalni narok moralo opraviti v senatni sestavi.18

Posledice izostanka strank z naroka

O črtanju tretjega do šestega odstavka 28. člena ZDSS-1

28. člen ZDSS-1 določa posledice izostanka strank z naroka.

Prvi odstavek 28. člena ZDSS-1 je določal, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo. Drugi odstavek pa je nadalje določal, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo. Prvi in drugi odstavek 28. člena ZDSS-1 sta bila razveljavljena že pred novelo ZPP-E, in sicer kot posledica dveh odločb Ustavnega sodišča, ki sta bili že predstavljeni.

Novela ZPP-E sedaj posega še v preostale štiri odstavke 28. člena ZDSS-1 in jih v celoti črta.

Tretji odstavek 28. člena ZDSS-1 določa, da se, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

Četrti odstavek določa, da če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, lahko sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa.

V petem odstavku je določeno, da se določbe prejšnjih odstavkov uporabi pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

Ne nazadnje pa šesti odstavek določa še, da sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.

Posledica črtanja navedenih določb je v tem, da se sedaj tudi v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabi ureditev iz ZPP, in sicer je treba v celoti upoštevati 282. člen ZPP, ki ureja posledice izostanka z naroka.19

282. člen ZPP bo po novem določal:

»Če stranka ne pride na pripravljalni narok, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

Če na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, sodišče odloči glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Zoper sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za odločitev glede na stanje spisa, ni pritožbe.

Določbe prejšnjih odstavkov se uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

Sodišče stranko v vabilu na narok opozori na posledice izostanka z naroka.«

Nova ureditev bo za stranke strožja, problematična pa je zlasti določba prvega odstavka 282. člena ZPP, ki za stranko, ki ne pride na pripravljalni narok, kot posledico oz. sankcijo določa, da stranka s tem izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

Praktično to pomeni, da stranka, ki ne pride na pripravljalni narok, nima pravice od nasprotne stranke zahtevati povrnitve stroškov postopka ne glede na končni izid postopka. Če bo stranka v postopku uspela, ji sicer ne bo treba povrniti stroškov nasprotne stranke, vendar pa ne bo upravičena do povrnitve svojih stroškov, kar je ostra stroškovna sankcija.20

Revizija

O črtanju 31. člena ZDSS-1

31. člen ZDSS-1 govori o reviziji in določa, da je revizija dovoljena v naslednjih delovnih in socialnih sporih:

1. v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek;

2. v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja;

3. v kolektivnih delovnih sporih;

4. v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja;

5. če jo dopusti sodišče.

Revizija je izredno in nesuspenzivno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče RS. V teoriji se poudarja dvojno vlogo oz. namen revizije, ki po eni strani skrbi za zakonito in pravilno sodno odločbo v posamezni zadevi, na drugi strani pa skrbi za enotno uporabo in razvoj prava ter za razvoj in poenotenje sodne prakse.

Sedaj veljavna ureditev v ZPP revizijo ureja v 26. poglavju, v katerem so urejena izredna pravna sredstva. ZPP pozna dve vrsti revizije, in sicer dovoljeno in dopuščeno revizijo.

O dovoljeni reviziji govorimo takrat, kadar vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (v gospodarskih sporih 200.000 evrov).21 Če je izpolnjen ta pogoj, je revizija vselej dovoljena.

Po drugi strani je dopuščena revizija bolj omejena. Če revizija ni dovoljena, jo Vrhovno sodišče dopusti le, če je mogoče od odločitve Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in sicer zlasti v primerih:

  1. če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali

  2. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali

  3. če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.22

Ob tem je določen še dodatni pogoj, saj Vrhovno sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov.23

Z novelo ZPP-E se dovoljeno revizijo ukinja, ostaja pa dopuščena revizija.

V zvezi s tem iz obrazložitve predloga novele ZPP-E izhaja: »Sprememba 367. člena temelji na pravnopolitični odločitvi med kvaliteto in kvantiteto na področju dostopa do Vrhovnega sodišča. Vrhovnemu sodišču se tako priznava položaj najvišjega sodišča, ki je zadolženo za enotnost sodne prakse in razvoj prava skozi sodno prakso ter ne predstavlja več tretje stopnje v sporih, ki so večje vrednosti. Hkrati pa se dopuščena revizija omogoča tudi v sporih, katerih vrednost ne dosega 2.000 EUR, saj predlagatelj meni, da pomembnost pravnega vprašanja ni vedno povezana z višino spornega predmeta. Namreč, pomembnejša kot število odločitev, ki jih sprejme Vrhovno sodišče na podlagi vloženih revizij ali zahtev za varstvo zakonitosti, je kakovost teh odločitev ter kako te vplivajo na razvoj prava in poenotenje sodne prakse rednih sodišč. S spremembo 367. člena ZPP predlagatelj torej odpravlja dovoljeno revizijo, ki jo je dovoljeno vložiti v sporih, kjer vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR (civilni spori) ali 200.000,00 EUR (gospodarski spori) ter ki služi zasledovanju individualnega interesa strank. V zakonu ostaja le še dopuščena revizija, ki služi javnemu interesu poenotenja sodne prakse in razvoju prava24

Posledica ukinitve dovoljene revizije se odraža tudi v črtanju 31. člena ZDSS-1.

»ZDSS-1 v 31. členu široko določa možnost revizije v vseh individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, v vseh kolektivnih delovnih sporih in v večini socialnih sporov o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Ob zgolj dopuščeni reviziji, kot jo predvideva predlog tega zakona, je tako široka opredelitev po zakonu dovoljene revizije v delovnih in socialnih sporih nesorazmerna in nesprejemljiva. Glede na dosedanje izkušnje z dopuščeno revizijo v vidika zagotavljanja pravne varnosti tudi v delovnih in socialnih sporih ni resnih razlogov za ohranitev po zakonu dovoljene revizije25

To pomeni, da bo od uveljavitve novele ZPP-E dalje tudi v delovnih in socialnih sporih mogoča le še dopuščena revizija. Več o dopuščeni reviziji in njenih spremembah bo predstavljeno v nadaljevanju.

Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja

O novem šestem odstavku 41. člena ZDSS-1

41. člen ZDSS-1 govori o sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja in za njih določa, da so prednostni. Nadalje navedeni člen določa, da je v teh primerih rok za odgovor na tožbo 15 dni,26 ter da sodišče opravi poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo oziroma od izteka roka za odgovor na tožbo. V četrtem odstavku je določeno, da lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, peti odstavek pa določa še, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

Z novelo ZPP-E se 41. členu ZDSS-1 dodaja nov, šesti odstavek, s katerim se določa rok za pritožbo v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. Rok za pritožbo bo po novem 15 dni.

ZDSS-1 roka za pritožbo do sedaj ni določal, zato se je v tem delu uporabilo ZPP, in sicer 333. člen. Še veljavni 333. člen ZPP določa, da se smejo stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni z ZPP določen kakšen drug rok, za menične in čekovne spore pa določa 8-dnevni pritožbeni rok.

Novela ZPP-E spreminja 333. člen in oba navedena roka podaljšuje. Po novem se bodo tako stranke zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko pritožile v daljšem, in sicer v 30-dnevnem roku od vročitve prepisa tožbe (razen, če ZPP ne določa kakšnega drugega roka), za menične in čekovne spore pa se rok podaljšuje z osem na 15 dni.

Novela ZPP-E torej uvaja daljši splošen pritožbeni rok, saj ga podaljšuje iz sedaj določenih 15 dni na 30 dni, medtem ko na novo dodani šesti odstavek 41. člena ZDSS-1 v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja določa 15-dnevni rok za pritožbo.

Za delovne in socialne spore to pomeni, da bo tudi po uveljavitvi novele ZPP-E rok za pritožbo v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja še naprej 15 dni, vendar na drugi pravni podlagi. Po novem bo 15-dnevni rok za pritožbo veljal na podlagi šestega odstavka 41. člena ZDSS-1. Glede na splošno določen pritožbeni rok, v z novelo ZPP-E spremenjenem 333. členu ZPP, bo pritožbeni rok v teh zadevah krajši, in sicer kar za polovico.

V zvezi s tem v teoriji že lahko zasledimo stališča, ki se utemeljeno sprašujejo o smiselnosti takšne ureditve. Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so namreč v praksi eni od najzahtevnejših sporov, ki jih rešujejo delovna sodišča.27


  1. Zakon o sodiščih združenega dela, Uradni list SRS, št. 38/1974.

  2. Uradni list RS, št. 19/1994.

  3. Uradni list RS, št. 2/2004, 10/2004 - popr.

  4. Uradni list RS, št. 2/2004, 10/2004 - popr., 61/2004 - ZPMSPDSS, 45/2008 - ZArbit, 45/2008 - ZPP-D, 33/2010 - skl. US, 47/2010 - odl. US, 43/2012 - odl. US.

  5. Uradni list RS, št. 45-1979/2008.

  6. 11. člen ZDSS-1 je določal pravila glede pristojnosti v zvezi z arbitražo.

  7. Uradni list RS, št. 45-1983/2008.

  8. 25. člen ZDSS-1 je določal pravila glede priprave na glavno obravnavo.

  9. 30. člen ZDSS-1 je določal pravila glede pritožbenega postopka.

  10. 32. člen ZDSS-1 je določal pravila glede dopuščene revizije.

  11. 39. člen ZDSS-1 je določal pravila glede odprave nesklepčnosti tožbe.

  12. 40. člen ZDSS-1 je določal pravila glede vzorčnega postopka.

  13. 77. člen ZDSS-1 je določal pravila glede odprave nesklepčnosti tožbe.

  14. Z odločbo št. U-I-65/10 z dne 8. 4. 2010 je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti, ki je bil začet z zahtevo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zadržalo izvrševanje prvega odstavka 28. člena ZDSS-1 do končne odločitve Ustavnega sodišča. Dne 1. 5. 2010 je Ustavno sodišče nato odločilo, da se prvi odstavek 2. člena ZDSS-1 razveljavi. Ustavno sodišče je v odločbi med drugim zapisalo, da: »ZDSS-1 sodišču omogoča, da že pred glavno obravnavo zbere procesno gradivo in pridobi potrebna pojasnila od obeh strank postopka – prav tako pa mu omogoča, da ob dejanskem upoštevanju večje procesne aktivnosti tožnika, ki bo pogosto vplivala na izid postopka, primerno sankcionira toženo stranko, ki kljub pravilnemu vabljenju ne pride na prvi narok za glavno obravnavo. Tudi za “prisilno” udeležbo na poravnalnem naroku, ki se ga tožena stranka udeleži le iz strahu pred izdajo zamudne sodbe, veljajo enake trditve glede njene (ne)učinkovitosti, kot jih je Ustavno sodišče podalo v odločbi št. U-I-164/09. Prvi odstavek 28. člena ZDSS-1 nima nobenega dodatnega koristnega učinka na doseganje ciljev učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka v delovnih in socialnih sporih, ki bi presegal tisto, kar sicer zagotavljajo že druge določbe ZDSS-1 in ZPP. Izpodbijana omejitev človekove pravice tožene stranke do kontradiktornega postopka ni primerna za doseganje ciljev iz 10. točke obrazložitve te odločbe. Zato razlogi, ki so narekovali razveljavitev drugega odstavka 282. člena ZPP v odločbi št. U-I-164/09, narekujejo tudi ugotovitev o protiustavnosti prvega odstavka 28. člena ZDSS-1. Izpodbijana zakonska ureditev pomeni nedopusten poseg v pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in je zato z njo v neskladju.«

  15. Z odločbo št. U-I-322/11 z dne 24. 5. 2012 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, saj razveljavljena določba v praksi pogosto učinkuje tako, da po fikciji umika tožbe in posledični ustavitvi postopka, tožnik nikoli več ne more sodno zavarovati svojih materialnopravnih upravičenj, in sicer zaradi strogih in kratkih prekluzivnih rokov za vložitev tožbe v delovnih in socialnih sporih. Določba drugega odstavka 28. člena ZDSS-1 zaradi svojega dejanskega učinka v zvezi s kratkimi prekluzivnimi materialnimi roki omejuje človekovo pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, obravnavana sankcija za izostanek z naroka pa je razmeroma težka in stroga, saj praviloma pripelje do trajne in nepopravljive izgube sodnega varstva pomembnih pravic materialnega prava tožnikov, ob tem pa pozitivni vpliv te določbe ni tako velik, da bi odtehtal znatno težo omejitve človekove pravice do sodnega varstva. Ustavno sodišče je tako odločilo, da izpodbijana ureditev prekomerno posega v človekovo pravico tožnikov iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zato jo je razveljavilo.

  16. Uradni list RS, št. 10/2017.

  17. 121. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E).

  18. Kogej Dmitrovič B., Vpliv sprememb ZPP na uveljavljanje pravic pred delovnimi in socialnimi sodišči, str. 391.

  19. Takšno pojasnilo izhaja tudi iz obrazložitve Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, EVA: 2013-2030-0093, str. 223.

  20. Tako tudi Galič A. v uvodnih pojasnilih k spremembam Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (neuradno prečiščeno besedilo) in stvarnim kazalom, Uradni list RS, Ljubljana, str. 40.

  21. Glej 367. člen ZPP.

  22. Glej 367. a člen še veljavnega ZPP.

  23. Glej 367. člen še veljavnega ZPP.

  24. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, EVA: 2013-2030-0093, str. 208.

  25. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, EVA: 2013-2030-0093, str. 223.

  26. Splošni rok za odgovor na tožbo v ZPP je 30 dni (277. člen), kar pomeni, da za delovne in socialne spore velja krajši, tj. 15-dnevni rok za odgovor na tožbo v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.

  27. Glej npr. Kogej Dmitrovič B., Vpliv sprememb ZPP na uveljavljanje pravic pred delovnimi in socialnimi sodišči, str. 391.

Nazaj