Delavec večkrat v službo zamuja približno pol ure brez odobritve delodajalca, hkrati pa večkrat delovno mesto tudi zapusti pred iztekom delovnega časa, s čimer krši obveznosti, določene s pogodbo o zaposlitvi. Neposredno nadrejeni delavec ga je večkrat neuspešno ustno opozoril na pravočasen prihod in odhod iz delovnega mesta. Delavec ni delodajalcu nikoli predložil kakršnih koli potrdil, ki bi mu onemogočala izvajanje delovnih obveznosti pri svojem delodajalcu v predpisanem časovnem okviru. Ali mu lahko na podlagi navedenega nemudoma odpovemo pogodbo o zaposlitvi?

Po določbi tretje alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je eden izmed razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je opredeljeno kot krivdni razlog. Pri čemer je v drugem odstavku 89. člena ZDR-1 določeno, da lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Skladno s tretjim odstavkom 89. člena ZDR-1 mora delodajalec v primeru krivdnega razloga podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec v skladu s 85. členom ZDR-1 najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec delavca pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisno seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Nadalje 86. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec, če delavec to zahteva o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.

S tem, ko delavec večkrat tedensko zamuja na delovno mesto ter delovno mesto zapušča pred predvidenim zaključkom delovnega časa, krši obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Če je sposoben za opravljanje dela na predvidenem delovnem mestu brez omejitev, bi moral spoštovati izvajanje delovnih obveznosti pri svojem delodajalcu v predpisanem časovnem okviru oziroma za izostanke pridobiti dovoljenje delodajalca.

Kot zgoraj navedeno, je eden izmed pogojev za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga tudi predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu v primeru ponovnega kršenja delovnih obveznosti v roku enega leta od prejema opozorila.

Če delodajalec oceni, da je kršitev dovolj huda, je treba delavcu podati predhodno pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v smislu 85. člena ZDR-1. Če pa delodajalec meni, da določena kršitev ni tako huda, se delavcu lahko izreče milejšo sankcijo. V konkretnem primeru so bili to ustni opomini delavcu s strani neposredno nadrejenega delavca. Čeprav je tudi ta sankcija namenjena discipliniranju kršitelja in preprečitvi ponovnega zamujanja, le te ni mogoče šteti za predhodno pisno opozorilo kot pogoj za podajo zakonite redne odpovedi iz krivdnega razloga. Navedeno predhodno pisno opozorilo mora vsebovati tudi navedbo obdobja, na katero se nanaša ter pouk o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu v primeru ponovne kršitve v enem letu od prejema pisnega opozorila oz. v obdobju, določenem v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar najdalj v dveh letih.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu je nadalje dopustna v primeru ponovne kršitve obveznosti s strani delavca, če se ponovna kršitev zgodi v enem letu od prejema pisnega opozorila. Če ta rok poteče brez ponovnih kršitev delavca, bo moral delodajalec v primeru kršitve delavca po izteku roka najprej spet podati delavcu pisno opozorilo in mu bo lahko šele ob morebitni ponovni kršitvi v okviru učinkovanja pisnega opozorila, podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bodo seveda izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji za to. In sicer mu mora delodajalec omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni ter, če delavec tako zahteva, pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na njegovo zahtevo obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.