Zaradi narave dejavnosti ima delavec v pogodbi o zaposlitvi določeno poskusno delo v trajanju šest mesecev. Delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, zato mu delodajalec želi izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi na zadnji dan poskusnega dela. Na kaj mora biti delodajalec pozoren? Poleg tega ima delavec v pogodbi o zaposlitvi določeno konkurenčno klavzulo za obdobje enega leta po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ali je delavec upravičen do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, čeprav poskusnega dela ni uspešno opravil?
Poskusno delo je urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki določa, da se delavec in delodajalec lahko o poskusnem delu dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Ob tem je treba upoštevati tudi drugi odstavek 125. člena ZDR-1, v katerem je zapisano, da lahko poskusno delo traja največ šest mesecev. V primeru začasne odsotnosti z dela pa se lahko podaljša.
Delavec lahko skladno s tretjim odstavkom 125. člena ZDR-1 med trajanjem poskusnega dela redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec med trajanjem ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu v skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR-1 redno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Namesto dela ali celotnega odpovednega roka se lahko delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu, kar omogoča peti odstavek 125. člena ZDR-1.
Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi med trajanjem poskusnega dela tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave, kar je določeno v šestem odstavku 125. člena ZDR-1.
Nadalje sedmi odstavek 125. člena ZDR-1 določa, da je delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Poskusno delo je institut, namenjen preizkusu usposobljenosti in znanja delavca za delovno mesto. V praksi to pomeni, da tako delavec kot tudi delodajalec ugotovita, ali jima delo ustreza ali ne. Če delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Slovensko pravo namreč izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ne pozna več. Neuspešno opravljeno poskusno delo je z novelo ZDR-1 leta 2013 postalo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela mora delodajalec delavca seznaniti z oceno poskusnega dela in z razlogi, zaradi katerih meni, da poskusno delo ni bilo uspešno opravljeno. Odpoved pogodbe z obrazložitvijo odpovednega razloga mora biti podana v pisni obliki. Pomembno je, kako delodajalec izvede oceno poskusnega dela in kako pripravi pisno oceno poskusnega dela. Če je pisna ocena poskusnega dela pripravljena na način, da je jasna in obrazložena, je vodenje samega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi veliko lažje, saj bo delodajalec s pomočjo pisne ocene mnogo bolje obrazložil podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je delavec upravičen tudi do odpravnine, in sicer se uporablja določbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Na tem mestu je treba opozoriti, da se zaradi vezanosti odpravnine na več kot eno leto zaposlitve pri delodajalcu, kot določa 108. člen ZDR-1, pravica do odpravnine v praksi nanaša na primere poskusnega dela na drugem delovnem mestu pri istem delodajalcu, ko gre za daljše obdobje zaposlitve, in tako odpravnina ne pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, če je pogodba trajala eno leto ali manj.
Delodajalec delavcu ni zavezan omogočiti zagovora v primeru podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, saj to v določbah ZDR-1 ni določeno. Iz komentarja ZDR-1 izhaja, da bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagotovi še poseben zagovor, če delodajalec opravljanje poskusnega dela aktivno spremlja in je delavec o uspešnosti poskusnega dela sproti obveščen ter se lahko odzove na delodajalčeve ugotovitve. Po drugi strani pa ni videti razumnega razloga, da delodajalec delavcu ne bi bil dolžan omogočiti zagovora v primeru, če aktivnega spremljanja poskusnega dela delodajalec ni zagotovil ter sta negativna ocena in odpoved pogodbe o zaposlitvi na tej podlagi presenečenje.
Konkurenčna klavzula je urejena v 40. členu ZDR-1, ki pravi, da če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se konkurenčno klavzulo lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga, ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. 41. člen ZDR-1 pravi, da če spoštovanje konkurenčne klavzule po drugem in tretjem odstavku 40. člena onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo.
Med primeri prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki so navedeni v drugem odstavku 40. člena, ni redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca ne veže konkurenčna klavzula in zato prav tako ni upravičen do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.