Splošno

Zakonska ureditev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi je izredno pomembna, saj se na pravilno in zakonito vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi vežejo pomembne pravne posledice, kot so:

• datum začetka teka odpovednega roka pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na kar se posledično veže tudi datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi prenehanje delovnega razmerja);¹
• datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi in posledično delovnega razmerja pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi;
• kadar gre za vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1, začne naslednji dan po vročitvi teči tudi 15-dnevni rok za sprejem in sklenitev nove (ponujene) pogodbe o zaposlitvi,²
• datum začetka teka roka za uveljavljanje sodnega varstva,³
• da je delodajalec oz. stranka, ki podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi, po vročitvi nanjo vezana in je ne more več enostransko preklicati oz. odpraviti.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi začne torej učinkovati šele z njeno vročitvijo.⁴

Opozoriti pa velja tudi, da praksa ločuje med trenutkom podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njeno vročitvijo, pri čemer je glede teka rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz. njeno pravočasnost pomembna sama podaja in ne nujno tudi dejanska vročitev. V nasprotnem primeru bi izogibanje delavca vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko pomenilo, da bi delodajalec zamudil zakonsko določen rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v primerih, ko je tak rok določen). Iz komentarja ZDR-1 tako izhaja, da je z vidika podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki mora biti znotraj zakonsko določenega roka) pomemben trenutek, ko delodajalec sestavi pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo delodajalec oz. njegov zastopnik preda v odpremo oz. vročitev delavcu.⁵ Da je za pravočasnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomemben trenutek podaje in ne nujno tudi njene vročitve, izhaja tudi iz več odločb Vrhovnega sodišča RS, npr:

• odločbe opr. št. VIII Ips 236/2007 z dne 5. 11. 2008, kjer je Vrhovno sodišče RS jasno izpostavilo: »ZDR ne določa, da mora delodajalec delavcu v 15–dnevnem roku iz drugega odstavka 110. člena izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti … ZDR v drugem odstavku 110. člena določa rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodbena stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, mora to podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi (subjektivni rok), ki izredno odpoved utemeljujejo, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je izredna odpoved glede očitanih kršitev z dne 9.5.2004 in 10.5.2004 prepozna. Subjektivni rok za izredne odpovedi je potekel 24.05.2004 oziroma 25.05.2004. Ni pa utemeljen revizijski očitek, da je ta rok potekel tudi za očitano kršitev z dne 19.05.2004. Tožena stranka je izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 28.05.2004, torej je podala odpoved v zahtevanem 15-dnevnem roku. Za potek tega roka ni pomembno, ali je bila odpoved pogodbe vročena tožniku 1.6.2004, 2.6.2004 ali 7.6.2004. ZDR namreč ne določa, da mora delodajalec delavcu izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti v roku 15 dni.«;

• odločbe opr. št. VIII Ips 436/2008 z dne 3. 12. 2008: »Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sta pomembna dva trenutka. Po določbi petega odstavka 88. člena ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za odpoved. Rok je prekluziven in njegova zamuda pomeni, da je odpoved nezakonita. Kdaj začne rok teči, je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.«;

• odločbe opr. št. VIII Ips 23/2010 z dne 14. 9. 2011: »Drugi odstavek 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) določa, da mora pogodbena stranka podati izredno odpoved o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Zakon govori o podaji in ne vročitvi odpovedi. Revizijsko sodišče je v zvezi s tem že zavzelo stališče, da ZDR ne določa, da mora delodajalec v roku iz drugega odstavka 110. člena izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti. Kdaj začne rok teči je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu. Res je, da šele z vročitvijo odpovedi delavcu odpoved začne učinkovati. Teči začne odpovedni rok in rok za sodno varstvo, vendar pa vročitev ne vpliva na pravočasnost odpovedi, saj je po izrecni zakonski določbi pomembno, kdaj je bila podana. Če bi zakonodajalec v 110. členu ZDR s podajo odpovedi dejansko mislil na vročitev, bi to tudi tako zapisal, tako kot je to storil v 87. členu ZDR. Stališče tožnice, da mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi v roku iz drugega odstavka 110. člena ZDR tudi pravilno vročena delavcu, je zato napačno.«

V zvezi z vročitvijo pogodbe o zaposlitvi je vedno treba upoštevati tudi pomembno splošno pravilo, in sicer da je dokazno breme o vročitvi pri tisti pogodbeni stranki, ki mora odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti.

Ureditev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi po starem Zakonu o delovnih razmerjih

Stari Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR)⁶ je vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi urejal v 87. členu.

Glede vročanja je ZDR v 87. členu tako določal, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu vročiti osebno praviloma v prostorih delodajalca oz. na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov.

Redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delodajalec delavcu po pravilih pravdnega postopka, razen če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. V tem primeru se odpoved pogodbe o zaposlitvi objavi na oglasnem mestu na sedežu delodajalca. Po poteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno.

V zadnjem odstavku 87. člena pa ZDR ureja še situacijo, kadar pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec in dodaja, da redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delavec delodajalcu po pravilih pravdnega postopka.

ZDR je v zvezi z vročitvijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je razvidno iz navedene določbe, v pomembnem delu napotil na pravila pravdnega postopka.

ZDR je kršitve določb o vročanju predvidel tudi kot prekršek, in sicer se v skladu s 15. točko prvega odstavka 229. člena ZDR kaznuje delodajalca v razponu med 3.000 do 20.000 evrov, medtem ko so za manjšega delodajalca in delodajalca posameznika predpisane globe nekoliko nižje. Z globo od 450 do 2.000 evrov se kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca pravne osebe in odgovorno osebo v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Ureditev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1 z upoštevanjem odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-200/15-21, Up-936/15-20 z dne 16. 3. 2017

Zaradi številnih težav pri vročanju, ki so jih imeli delodajalci zaradi kompleksne ureditve vročanja po ZPP, se je pravila vročanja podrobneje določilo v ZDR-1⁷. Ta pravila so ob uveljavitvi ZDR-1 vsebovala tudi posebno ureditev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priporočeno poštno pošiljko s povratnico (po pravilih o poštnih storitvah), vendar je bila določba, ki je določala takšen način vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kasneje razveljavljena in se sedaj ponovno uporablja pravila ZPP⁸ o osebni vročitvi po pošti. O razveljavitvi (in razlogih zanjo) določbe o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priporočeno poštno pošiljko po pravilih o poštnih storitvah, več v poglavju 5.2. tega priročnika.

Trenutno veljavni ZDR-1 ureja vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 88. členu.

Enako kot v ZDR je določeno, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodbo odpoveduje.

Nadalje ZDR-1 določa, da se redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča:

• praviloma osebno v prostorih delodajalca,

• z vročitvijo po pošti po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju⁹ in nič več s priporočeno pošiljko s povratnico, kot je določal razveljavljen četrti odstavek 88. člena ZDR-1,

• z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča osebno v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oz. odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pri pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Nadalje je četrti odstavek urejal vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s priporočeno poštno pošiljko s povratnico, vendar, kot je že bilo navedeno, je bila ta ureditev razveljavljena. Do drugačne ureditve v ZDR-1 se odpoved pogodbe o zaposlitvi po novem delavcu vroča po pravilih ZPP o osebnem vročanju.

Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oz. delavec na naslovu prebivališča iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Če delodajalec na naslovu sedeža določenega v pogodbi o zaposlitvi ni znan, se vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo.

V zadnjem odstavku 88. člena ZDR-1 dodaja, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporablja pravila pravdnega postopka, če ni drugače določeno s tem členom.

Vidimo torej, da se redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali delavca praviloma še vedno vroča osebno¹⁰ v prostorih delodajalca¹¹ in da jo je pogodbena stranka, ki se ji odpoved vroča, dolžna prevzeti. Če stranka, ki se ji odpoved vroča, prevzem odkloni, se kljub temu šteje, da je bila vročitev opravljena, vendar mora nasprotna stranka dokazati, da je bila vročitev dejansko opravljena. Ker je dokazno breme za vročitev oz. odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, priporočamo, da ima oseba, ki osebno vroča odpoved pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca, ob sebi tudi kakšno pričo. O odklonitvi prevzema odpovedi pogodbe o zaposlitvi je nato priporočljivo sestaviti uradni zaznamek, katerega podpišejo prisotne osebe. Delavcu, ki odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni želel prevzeti, je vseeno dobro omogočiti, da se seznani s pisanjem (npr. tako, da se mu ga pusti na njemu dostopnem mestu).

Če osebna vročitev na delovnem mestu ni mogoča, se je po razveljavljeni ureditvi vročalo s priporočeno pošiljko z roza povratnico []{#_Hlk495664097 .anchor}na naslov prebivališča delavca ali na naslov sedeža delodajalca, ki sta določena v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec kasneje pisno sporočil drug naslov.¹² To vročitev se je opravilo v skladu z določbami Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2),¹³ kjer je relevanten zlasti 41. člen. V tem primeru se je štelo, da je bila vročitev opravljena, ko je bila pošiljka prevzeta. Če priporočenega pisma ni bilo mogoče vročiti na naslovu osebno naslovniku ali drugi osebi, pooblaščeni za prevzem, je pustil izvajalec v hišnem predalčku ali izpostavljenem predalčniku obvestilo o prispeli pošiljki, v katerem je navedel kraj (naziv izročilne pošte) in rok 15 dni, v katerem je lahko naslovnik prevzel pošiljko. Prav tako je na pošiljko napisal datum, ko je naslovniku pustil obvestilo, in se podpisal. Če pošiljka ni bila prevzeta v roku 15 dni,¹⁴ se je štelo, da je bila vročitev opravljena že po poteku osmih dni¹⁵ od prvega poskusa vročitve, pošiljko pa se je vrnilo pošiljatelju.

Ustavno sodišče je takšno ureditev razveljavilo in za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti določilo uporabo pravil pravdnega postopka o osebnem vročanju, z namenom, da bi bilo v času do sprejema drugačne zakonske ureditve zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi.

»Za uresničitev te pravice, mora biti omogočeno najmanj to, da se delavec z odločitvijo delodajalca (odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) dejansko seznani, saj le tako lahko uveljavi sodno varstvo. Razveljavljena ureditev je lahko že v primeru daljše odsotnosti delavca zaradi bolezni ali dopusta povzročila, da se s pošiljko dejansko ni seznanil niti do takrat, ko se je iztekel prekluzivni rok za vložitev tožbe, še zlasti, ker je ta zelo kratek (30 dni od fikcije vročitve).

Verjetnost za to je še večja, ker na obvestilu, ki se je pustilo v poštnem nabiralniku, ni bilo navedeno, kdo je pošiljatelj. Zato delavec ali drugi člani gospodinjstva niso mogli vedeti, da je od delodajalca, kar bi praviloma pri njih povzročilo večjo skrbnost. Treba je upoštevati, da se vse pomembnejše sodne in upravne odločbe vročajo v skladu s pravili, ki jih urejajo temeljni procesni zakoni, tako, da se po izteku roka za dvig na pošti pisanje pusti v poštnem nabiralniku. Praviloma se pošiljka pusti v naslovnikovem nabiralniku prav zato, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.

Ureditev vročitve po 4. odstavku 88. člena ZDR-1 v součinkovanju s pravili o materialnih in kratkih prekluzivnih rokih bi lahko pripeljala do trajne in nepopravljive izgube sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer na občutljivem delovnopravnem področju, kjer je izražena potreba po varstvu šibkejše stranke. Res je, da lahko pride do neseznanitve z odpovedjo tudi zaradi premajhne skrbnosti delavca, vendar pa je velika teža posledice očitno nesorazmerna z morebitnimi koristmi izpodbijane določbe oziroma pozitivnim vplivom na zapletenost postopka vročanja odpovedi.

Poenostavitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je zakonodajalec želel doseči z omenjenim posegom, ne pretehta nad pomembnostjo s posegom prizadete pravice delavca do sodnega varstva. Zato po presoji Ustavnega sodišča zakonska ureditev v 4. odstavku 88. člena ZDR-1 pomeni prekomeren poseg v pravico delavca iz prvega odstavka 23. člena Ustave.«¹⁶

Trenutno se torej za vročanje odpovedi pogodb o zaposlitvi po pošti uporablja ureditev ZPP o osebnem vročanju in ne več pošiljanje s priporočeno pošiljko s povratnico, kot je določal razveljavljen četrti odstavek 88. člena ZDR-1.

Osebno vročanje je urejeno v 142. členu ZPP.¹⁷ Vročevalec poskuša odpoved pogodbe o zaposlitvi najprej vročiti naslovniku, torej delavcu oz. kateremu od odraslih članov gospodinjstva (t. i. nadomestna vročitev v skladu s 140. členom ZPP¹⁸).

Če na naslovu ni nikogar, ki bi lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi sprejel, se vročitev odpovedi delavcu opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti v kraju delavčevega naslova, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oz. na vratih stanovanja pa pusti obvestila, v katerem navede, kje je odpoved, in rok 15 dni, v katerem mora delavec pisanje dvigniti. Vročevalec na obvestilo in na pisanje, ki bi ga moral vročiti, zapiše vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.¹⁹

Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi dvigne. Namesto delavca jo lahko sicer dvigne tudi oseba, ki jo je delavec na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi “po pooblastilu”. Če delavec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba opozoriti delavca v obvestilu, ki ga na njegovem naslovu pusti vročevalec (nastopi t. i. fikcija vročitve). Po preteku tega roka vročevalec pusti odpoved pogodbe o zaposlitvi v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku delavca. Če delavec nima predalčnika ali je ta neuporaben, se odpoved pogodbe o zaposlitvi vrne delodajalcu, na kar je delavca treba v obvestilu opozoriti. O vročitvi, ki je bila opravljena na naveden način, se takoj obvesti delodajalca, ki je vročitev odredil.²⁰

Zakon določa tudi, da se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.²¹

Glede na navedeno določbo bo tako bistvena razlika pri vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika delavca v tem, da se bo kljub morebitnemu neprevzemu pošiljke z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi lahko seznanil, saj mu po pisanje puščeno v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku.

Opozoriti pa velja tudi, da je za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pravilih ZPP o osebnem vročanju pomembno, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi odpošlje v posebni kuverti, ki je namenjena takšnemu načinu vročanja in je opremljena s posebnim obvestilom za prevzem, z rokom prevzema in opozorilom, da se bo v primeru neprevzema pisanja v določenem roku štelo, da je vročitev po poteku tega roka opravljena.

Tretji možni način vročanja (ki ga je poznal tudi stari ZDR) pride v poštev, kadar delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča oz. kadar delodajalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročati na naslovu, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi oz. na drugem naslovu, ki ga je naknadno sporočil delavec. V teh primerih lahko delodajalec odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici²² nabije na oglasno mesto, ki je delavcu dostopno na sedežu delodajalca, po poteku osmih dni pa se šteje vročitev za opravljeno. Na drugi strani pa se, kadar odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delavec in delodajalcu na naslovu, ki je določen kot sedež v pogodbi o zaposlitvi odpovedi ne more vročiti, šteje vročitev za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroči s priporočeno pošiljko s povratnico Inšpektoratu RS za delo.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi se tako primarno vroča osebno v prostorih delodajalca, šele če takšna vročitev ni mogoča, se vroča z osebno vročitvijo po pošti. In šele, kadar to ni mogoče in delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča oz. ni znan na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi (oz. na naslovu, ki ga je kasneje javil delodajalcu) ali ker delodajalec na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi ni znan, se lahko vroča z nabitjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi na oglasno mesto delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na Inšpektorat RS za delo. Na ministrstvu, pristojnem za delo, pojasnjujejo tudi, da takšno okoliščino, zaradi katere ni mogoča osebna vročitev v prostorih delodajalca, predstavlja odsotnost delavca npr. dlje časa trajajoča bolniška odsotnost, če delodajalcu ni znano, če in kdaj se bo delavec vrnil na delo.²³ Iz tega je tako mogoče zaključiti, da ni takoj (ob odsotnosti delavca) dopustno vročati odpovedi pogodbe o zaposlitvi z osebno vročitvijo po pošti ali naprej celo z nabitjem na oglasno mesto delodajalca, temveč le v posebnih, utemeljenih primerih. Treba je namreč spoštovati primaren način vročanja in to je, kot je že bilo navedeno, osebna vročitev v prostorih delodajalca.

Z razveljavitvijo določbe četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 in napotitvijo na uporabo pravil ZPP o osebnem vročanju se v celoti odpravlja dvom, ali je vročanje po vročevalcih, ki vročanje opravljajo kot registrirano dejavnost, dovoljeno. Ob uporabi določb ZPP je to nedvomno eden izmed mogočih načinov, ki ga delodajalci lahko uporabijo.

ZDR-1 vsebuje tudi napotilo na smiselno uporabo tudi ostalih pravil pravdnega postopka, če ni drugače določeno z 88. členom ZDR-1.

Tudi ZDR-1 določa, da predstavljajo kršitve pravil vročanja prekršek, in sicer v 17. točki 217. člena ZDR-1. Delodajalca se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov, če delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na način, kot je določen v 88. členu. Za manjše delodajalce in delodajalce posameznike je predpisana globa nekoliko nižja.

Zakon pa določa tudi, da se z globo od 450 do 2.000 evrov kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca pravne osebe in odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Ob koncu velja opozoriti še, da se je v skladu z določili ZDR na enak način kot samo odpoved pogodbe o zaposlitvi vročalo tudi pisno vabilo na zagovor. ZDR-1 za vročanje pisnega opozorila in pisne seznanitve z očitano kršitvijo oz. očitanim razlogom nesposobnosti in vabila na zagovor določa zaradi pospešitve postopka nov način vročanja, in sicer je kot takšen način na novo dodal vročanje preko elektronske pošte na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in v uporabo nalaga delodajalec. Glede na to, da je stari ZDR določil enak način vročanja tako za odpoved kot tudi za pisno vabilo na zagovor, pa to pri ZDR-1 ne velja več – odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec namreč ne sme vročati po elektronski pošti, ampak zgolj na načine, obravnavane v tem poglavju.

Viri

Bečan, Irena idr. (2016) Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

Krašovec, Darko (2013) Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela. Ljubljana: Založba Reforma.

Odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 202/2012, z dne 18. 2. 2013.

Odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 23/2010, z dne 14. 9. 2011.

Odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 436/2008, z dne 3. 12. 2008.

Odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 236/2007, z dne 5. 11. 2008.

Šercer, Miha (2014) Vročanje po ZDR-1. V: Pravna praksa, 2014, št. 16-17.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 79/2006 – ZZZPB-F, 46/2007 – Odl. US, 103/2007, 45/2008 – Zarbit, 83/2009 – Odl. US, 40/2012 – ZUJF.

Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), Ur. l. RS, št. 51/2009, 77/2010, 40/2014 – ZIN-B.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17.

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/faq_zdr1/vrocitev_odpovedi_pz/#c18854 (9. 10. 2014)