Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni odpovedi ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določilom 1. odstavka 86. člena ZDR-1 pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.
Prej veljavni ZDR je v 84. členu določal le pristojnosti sindikata v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-284/06-26 z dne 1. 10. 2009 ugotovilo neskladnost 3. odstavka 8. člena ter 84. in 85. člena ZDR z načelom enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS. Ker so imeli določene pristojnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi le sindikati, so bili delavci, ki so bili člani sindikatov, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom obravnavani bolj ugodno od delavcev, ki niso bili včlanjeni v sindikat. V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS je ZDR-1 določene pristojnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznal tudi svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. S takšnim določilom je želel zakonodajalec zagotoviti varstvo pravic vseh delavcev v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko poda svoje mnenje v skladu z določilom 2. odstavka 86. člena ZDR-1 v roku šestih dni.
Do uveljavitve ZDR-1 je imel sindikat možnost podati svoje mnenje v roku 8 dni. Rok je bil v ZDR-1 skrajšan, in sicer z namenom skrajševanja postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če sindikat, svet delavcev oziroma delavski zaupnik svojega mnenja ne poda v zgoraj omenjenem roku, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.
Pravica delavcev do zadržanja učinkovanja odpovedi
Sindikat, svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko v skladu z določilom 3. odstavka 86. člena ZDR-1 poda negativno mnenje, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno z ZDR-1. Svoje mnenje mora pisno obrazložiti. Ne glede na negativno mnenje sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika lahko delodajalec v skladu z določilom 4. odstavka 86. člena ZDR-1 delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Že pred uveljavitvijo ZDR-1 se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da delodajalec ni vezan na morebitno negativno mnenje sindikata. Zaradi jasnosti je bilo ob uveljavitvi ZDR-1 to določilo izrecno vključeno v zakonsko besedilo. Delodajalec je torej upravičen, četudi sindikat, svet delavcev oziroma delavski zaupnik nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu še vedno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Smiselno je, da se v takem primeru delodajalec v sami odpovedi opredeli do negativnega mnenja sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika in navede, zakaj temu mnenju ni sledil oziroma zakaj je zaključil, da je to mnenje neutemeljeno.
ZDR-1 je bistveno zožil pravico delavcev do zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z določilom 85. člena ZDR v primerih, ko je sindikat nasprotoval redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je delavec pri delodajalcu zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni učinkovalo do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. Takšno določilo je bilo splošno in je veljalo za vse delavce (ki so bili člani sindikata), ob upoštevanju dveh pogojev, in sicer:
Če je delavec v sodnem postopku uveljavljal nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlagal sodišču izdajo začasne odredbe, se je zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi podaljšalo do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Navedeno določilo, ki je v praksi povzročalo nemalo težav1 in je bilo po najinem mnenju preširoko2, je bilo v ZDR-1 izločeno. ZDR-1 sicer še vedno ureja institut zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in sicer v 113. členu ZDR-1, vendar je od uveljavitve ZDR-1 mogoče institut zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi uporabiti le v primerih redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev.
Delavci so namreč v praksi večkrat zahtevali zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi šele po tem, ko jim je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi že vročena in je že začela učinkovati.↩
Navedeno še posebej velja za primere izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je ZDR tudi delavcem, ki so očitno izvršili hujšo kršitev delovnih obveznosti, omogočal, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zadržano, ob ustrezni aktivnosti delavca celo do odločitve sodišča o začasni odredbi, delodajalec pa je moral celotni čas takšnemu delavcu plačevati prispevke in nadomestilo plače v zakonsko določeni višini.↩