Ali lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav je sindikat, katerega član je delavec, ustno nasprotoval odpovedi?

88. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. Če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Nadalje drugi odstavek istega člena pravi, da lahko sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik iz prejšnjega odstavka poda svoje mnenje v roku šestih dni. Če svojega mnenja v tem roku ne poda, se šteje, da odpovedi ne nasprotuje.

Sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik lahko v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR-1 poda negativno mnenje, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden skladno s tem zakonom. Svoje mnenje mora pisno obrazložiti. Ne glede na negativno mnenje sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi.

Sindikat torej lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden v skladu z ZDR-1. Svoje nasprotovanje pa mora pisno obrazložiti. Če sindikat ustno nasprotuje odpovedi oziroma predloži nepodpisano pisno mnenje, se šteje, da sindikat ni nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1633/2004.

Kot že ZDR-1 določa, pa tudi zakonito nasprotovanje sindikata o nameravani odpovedi ne zavezuje delodajalca, obenem pa tudi ne ustvari možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi.