Nadomestilo za neizrabljen letni dopust ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

15. 1. 2019
Delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta in denarnega nadomestila le, če je letni dopust dejansko imel možnost uveljaviti.

Sodišče Evropske unije (SEU) je novembra 2018 izdalo sodbi v zadevah C-619/16 in C-684/16, v katerih je odločilo, da delavec pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne more samodejno izgubiti zato, ker ni podal prošnje za koriščenje dopusta. Delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta in denarnega nadomestila le, če je letni dopust dejansko imel možnost uveljaviti.

Odločitev SEU je pomembna, saj neposredno vpliva tudi na pravice slovenskih delavcev do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja. Kot izhaja iz sodb v omenjenih zadevah, je treba pravico do plačanega letnega dopusta v skladu s pravom EU šteti za temeljno socialno pravico delavcev, kot je določena v členu 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tudi pravico do letnega dopusta iz slovenske delovnopravne zakonodaje je treba razlagati skladno z evropsko pravno ureditvijo, pri čemer enako velja za pravico do nadomestila za neizkoriščen letni dopust.

Pravico do nadomestila za neizkoriščen letni dopust ureja člen 164 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1), ki določa, da se delavec pravici do letnega dopusta ne more odpovedati in da je sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestila za neizrabljen letni dopust, neveljaven. Edina izjema se nanaša na primer prenehanja delovnega razmerja, ko je takšen sporazum izjemoma dopusten.

Dosedanja sodna praksa slovenskih sodišč je poudarjala, da je delavec upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust zgolj v primeru, če do izteka pogodbe o zaposlitvi letnega dopusta iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Po praksi Vrhovnega sodišča RS je v zvezi s tem bistveno, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Zahtevalo se torej je, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja ni mogel izrabiti. V skladu s prakso slovenskih sodišč je bil delavec do nadomestila za neizkoriščen letni dopust upravičen, če je bil na primer bolniško odsoten z dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

V zgoraj navedenih sodbah pa je SEU odločalo o vprašanju za predhodno odločanje nemških sodišč, in sicer, ali pravo Unije nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa izgubo neizrabljenega plačanega letnega dopusta in denarnega nadomestila za ta dopust, če delavec prošnje za dopust ne poda pred prenehanjem delovnega razmerja.

Ker je pravica do plačanega letnega dopusta temeljna socialna pravica delavca, kot pojasnjeno zgoraj, je SEU v zvezi s tem razsodilo, da pravo EU nasprotuje ureditvi, v skladu s katero delavec samodejno izgubi pravico do plačanega letnega dopusta, s tem pa tudi pravico do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust le zato, ker za dopust ni zaprosil pred prenehanjem delovnega razmerja. Ti pravici lahko v skladu s stališčem SEU ugasneta le v primeru, če je delodajalec delavca v zvezi s tem ustrezno poučil in mu dejansko omogočil pravočasno koriščenje letnega dopusta. Dokazno breme v zvezi s tem nosi delodajalec.

V obeh sodbah je SEU še poudarilo, da je delavca treba šteti za šibkejšo stranko v delovnopravnem razmerju, zato je treba nujno preprečiti, da bi imel delodajalec možnost, da mu njegove pravice omeji. Ob upoštevanju te šibkosti bi bil lahko delavec namreč odvrnjen od izrecnega uveljavljanja svojih pravic proti delodajalcu, saj bi se s tem lahko izpostavil delodajalčevim ukrepom, ki bi škodljivo učinkovali na njegovo delovno razmerje.

Ne glede na navedeno pa je SEU poudarilo, da delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta in denarnega nadomestila, če je letni dopust dejansko imel možnost uveljaviti. To v praksi pomeni, da delavec pravice do plačanega letnega dopusta namerno ni uveljavil ob hkratnem popolnem poznavanju posledic tega neuveljavljanja, čeprav mu je delodajalec uveljavljanje plačanega letnega dopusta omogočil. Zgolj v takem primeru pravo EU ne nasprotuje ureditvi, po kateri delavec izgubi pravico do plačanega letnega dopusta in posledično tudi do denarnega nadomestila.

V skladu z navedenim delodajalcem svetujemo, da spremljajo stanje (ne)izkoriščenih letnih dopustov svojih zaposlenih in zlasti tiste, ki so pri njih zaposleni na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, pred iztekom delovnega razmerja ustrezno pozovejo, naj v času trajanja pogodbe o zaposlitvi izkoristijo še neizrabljen letni dopust. Enako naj velja za tiste delavce, ki jim bo po že dani odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo po poteku odpovednega roka. Ključno v zvezi s tem je, da delodajalec delavcu uveljavljanje letnega dopusta tudi dejansko omogoči, sicer mu je dolžan za neizkoriščen letni dopust izplačati nadomestilo.

AVTOR: Matej Vošner, Odvetniški pripravnik

Vir: Jadek&Pensa

Nazaj