Splošno o posebnem pravnem varstvu pred odpovedjo

07. 11. 2019

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)1 v več določilih ureja »splošno« varstvo pred odpovedjo, ki naj bi preprečilo nepravične in neutemeljene odpovedi pogodb o zaposlitvi. Eno takih določil je določilo 90. člena ZDR-1,2 ki določa neutemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za razloge, ki so takšne narave, da v nobenem primeru ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Poleg navedenih določil pa ZDR-1 vsebuje tudi posebne določbe, ki urejajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. ZDR-1 takšno posebno varstvo določa samo za nekatere skupine delavcev, ki so zaradi določenih svojih lastnosti še posebej izpostavljene in ranljive ter zato potrebujejo posebno zaščito v razmerju z delodajalcem. Takšne posebne skupine delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, so:

  • predstavniki delavcev (112. in 113. člen ZDR-1),
  • delavci pred upokojitvijo (114. člen ZDR-1),
  • starši (115. člen ZDR-1),
  • invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni (116. člen ZDR-1).

ZDR-1 v zvezi s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vsebuje ob koncu tudi kazensko določbo, in sicer v 21. točki prvega odstavka 217. člena določa, da se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 112., 114., 115. in 116. členom ZDR-1.

Naprej v drugem odstavku nato določa, da se z globo od 300 do 2.000 evrov kaznuje manjšega delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 150 do 1.000 evrov se kaznuje tudi delodajalca posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka.

Prav tako se z globo od 150 do 1.000 evrov kaznuje odgovorno osebo delodajalca pravne osebe ter odgovorno osebo v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Enako kot sedaj veljavni ZDR-1 je tudi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR)2 vseboval posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ureditev s sprejetjem ZDR-1 pa je bila nekoliko spremenjena.

  • vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,

  • članstvo v sindikatu,

  • udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,

  • udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,

  • udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,

  • kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,

  • sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena tega zakona,

  • rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,

  • sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.«

Viri

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 79/2006 – ZZZPB-F, 46/2007 – Odl. US, 103/2007, 45/2008 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US, 40/2012 – ZUJF.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr., 47/2015 – ZZSDT.


  1. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), UR. l. RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr., 47/2015 – ZZSDT.

  2. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) UR. l. RS, št. 42/2002, 79/2006 – ZZZPB-F, 46/2007 – Odl. US, 103/2007, 45/2008 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US, 40/2012 – ZUJF.

Nazaj