Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)1 v več določilih ureja »splošno« varstvo pred odpovedjo, ki naj bi preprečilo nepravične in neutemeljene odpovedi pogodb o zaposlitvi. Eno takih določil je določilo 90. člena ZDR-1,2 ki določa neutemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za razloge, ki so takšne narave, da v nobenem primeru ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Poleg navedenih določil pa ZDR-1 vsebuje tudi posebne določbe, ki urejajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. ZDR-1 takšno posebno varstvo določa samo za nekatere skupine delavcev, ki so zaradi določenih svojih lastnosti še posebej izpostavljene in ranljive ter zato potrebujejo posebno zaščito v razmerju z delodajalcem. Takšne posebne skupine delavcev, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, so:
ZDR-1 v zvezi s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi vsebuje ob koncu tudi kazensko določbo, in sicer v 21. točki prvega odstavka 217. člena določa, da se z globo od 3.000 do 20.000 evrov kaznuje delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 112., 114., 115. in 116. členom ZDR-1.
Naprej v drugem odstavku nato določa, da se z globo od 300 do 2.000 evrov kaznuje manjšega delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 150 do 1.000 evrov se kaznuje tudi delodajalca posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka.
Prav tako se z globo od 150 do 1.000 evrov kaznuje odgovorno osebo delodajalca pravne osebe ter odgovorno osebo v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Enako kot sedaj veljavni ZDR-1 je tudi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR)2 vseboval posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ureditev s sprejetjem ZDR-1 pa je bila nekoliko spremenjena.
vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delodajalca zaradi zatrjevanja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pred arbitražnim, sodnim ali upravnim organom,
članstvo v sindikatu,
udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa,
udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem,
udeležba delavca v stavki, organizirani v skladu z zakonom,
kandidatura za funkcijo delavskega predstavnika in sedanje ali preteklo opravljanje te funkcije,
sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena tega zakona,
rasa, narodnost ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, zakonski stan, družinske obveznosti, nosečnost, versko in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo,
sklenitev pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, pogodbe o službi v Civilni zaščiti ter prostovoljno sodelovanje državljanov pri zaščiti in reševanju v skladu z zakonom.«
Viri
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 79/2006 – ZZZPB-F, 46/2007 – Odl. US, 103/2007, 45/2008 – ZArbit, 83/2009 – Odl. US, 40/2012 – ZUJF.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr., 47/2015 – ZZSDT.