Na splošno lahko vse delavce pri delodajalcih razdelimo v tri kategorije, in sicer so to poslovodni delavci, vodilni delavci in drugi delavci. V praksi se še vedno pogosto uporabljata pojma delavci s posebnimi pooblastili (v sedaj veljavni zakonodaji so to vodilni delavci) in individualna pogodba o zaposlitvi. V nadaljevanju bo prikazano, da ne obstaja niti pravna niti praktična osnova za uporabo teh dveh pojmov. Čeprav se v praksi z vodilnimi delavci še vedno sklepajo individualne pogodbe o zaposlitvi, delodajalci in delavci niso več prosti pri določanju njene vsebine. Za sklepanje pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci sicer veljajo nekatere posebnosti, vendar je treba tudi delovna mesta oziroma vrste dela, za katera se sklepajo pogodbe o zaposlitvi z navedenima kategorijama delavcev, določiti v aktu o sistemizaciji delovnih mest. V nadaljevanju sledi razlaga posameznih pojmov.

Poslovodne osebe določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). To so osebe, ki so po zakonu ali aktih družbe pooblaščene, da vodijo pravne posle gospodarske družbe. Imenovanje poslovodnih oseb je odvisno od oblike gospodarske družbe. V delniški družbi so to lahko predsednik uprave, član uprave, član upravnega odbora in izvršni direktor. V družbi z omejeno odgovornostjo je to poslovodja (direktor). Poslovodne osebe lahko z delodajalcem sklenejo civilnopravno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru nastopa v imenu delodajalca organ, določen z zakonom, aktom o ustanovitvi ali statutom(pogosto je to nadzorni svet družbe), če tega ni, pa lastnik gospodarske družbe. Poslovodne osebe so z družbo v dvojnem pravnem razmerju. Najprej v statusno pravnem, ki izhaja iz ZGD-1, in nato tudi v pogodbenem, praviloma v delovnem razmerju.

Vodilni delavci so tisti, ki se od drugih delavcev razlikujejo po tem, da imajo nekatere pristojnosti v zvezi z vodenjem poslov in zastopanjem družbe. Vodilni delavci so z gospodarsko družbo le v delovnem razmerju. Pristojnosti in odgovornosti vodilnih delavcev so določene z akti delodajalca, pogodbo o zaposlitvi in na podlagi pooblastil, ki jim jih podelijo poslovodne osebe. Za vodilne delavce je značilno tudi, da se od njih pričakuje večja delovna pripravljenost in angažiranost pri delu, za kar se jim priznava tudi večje plačilo za delo.

V 9. členu ZDR-1 je določeno, da se s pogodbo o zaposlitvi lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot to določa zakon. Vendar so za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce mogoče nekatere izjeme. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se lahko uredijo tudi drugače oziroma manj ugodno. V nadaljevanju bodo prikazane posebnosti pri urejanju pravic in dolžnosti za obe kategoriji delavcev.

Poslovodne osebe lahko izbirajo, ali bodo delo opravljale na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali pa na podlagi civilne pogodbe. Če poslovodna oseba ali prokurist z delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi, se v njej lahko, na podlagi 73. člena ZDR-1, drugače uredijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s:

• pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,

• delovnim časom,

• zagotavljanjem odmorov in počitkov,

• plačilom za delo,

• disciplinsko odgovornostjo,

• prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Vodilni delavec, ki vodi poslovno področje (na primer prodajo, nabavo, finance itd.)ali organizacijsko enoto (sektor, služba, obrat, profitni center itd.) pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, kot je sklepanje pogodb o zaposlitvi, prerazporejanje delovnega časa, odrejanje nadurnega dela in podobno, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če je že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas ali če gre za vodilnega delavca, ki je na vodilno delo imenovan v skladu z zakonom ali z aktom o ustanovitvi.

V času opravljanja vodilnega dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas v primeru, če je delavec že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas, mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Vodilnemu delavcu, ki ima za opravljanje vodilnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve, ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan, pripadajo pravice, ki delavcem pripadajo na podlagi določb tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga (74. člen ZDR-1).

V skladu s 54. in 55. členom ZDR-1 se s poslovodno osebo in vodilnim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas tudi za časovno obdobje, ki je daljše kot dve leti.¹

V 157. členu je določeno, da lahko delodajalec s poslovodno osebo in vodilnim delavcem, ne glede na določbe zakona, drugače uredi delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek. Za drugačno urejanje tega morata biti hkrati izpolnjena še dva pogoja:

• če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter

• če sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Delovno razmerje z vodilnim delavcem se enako kot z drugimi delavci sklene s pogodbo o zaposlitvi, v kateri je obvezno navedeno delovno mesto ali vrsta dela. Za vodilne delavce veljajo vsa določila ZDR-1, ki določajo sklepanje pogodbe o zaposlitvi, njeno vsebino in prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Za spremembo pogodbe o zaposlitvi je potrebno soglasje obeh, tako delodajalca kot vodilnega delavca. Če je vodilni delavec zaposlen za nedoločen čas, lahko pogodba o zaposlitvi preneha le na način in po postopku, kot ga določa ZDR-1.Tudi če delodajalec pogodbo o zaposlitvi z vodilnim delavcem naslovi z »individualna pogodba o zaposlitvi«, je to le pogodba o zaposlitvi, kot jo določa ZDR-1. Po veljavni pravni ureditvi delovnih razmerij je namreč vsaka pogodba o zaposlitvi »individualna«, saj jo delodajalec sklene z vsakim delavcem posebej.