Opredelitev pojmov pri sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju

06. 12. 2018

Za lažje razumevanje sistemizacije delovnih mest v javnem sektorju je treba najprej opredeliti temeljne pojme, pri čemer je treba upoštevati, da so ti opredeljeni predvsem v ZJU in ZSPJS, ki sta ob ZDR-1 temeljna zakona za urejanje delovnih razmerij in pravic ter obveznosti javnih uslužbencev, vključno s pripravo sistemizacije delovnih mest kot podlage za sklepanje pogodb o zaposlitvi in določanje plač.

Bistveni pojmi, pomembni za razumevanje vsebine glede sistemizacije delovnih mest, so:

Pojem

Pojasnilo

Javni uslužbenec:

  • je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.

Javni sektor:

  • državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti;

    • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi;

      • druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Uporabniki proračuna po ZSPJS:

  • državni organi in lokalne skupnosti;

    • javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi;

      • druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost:

  • niso del javnega sektorja po ZJU in ZSPJS.

Delodajalec:

  • je pravna oseba, s katero je javni uslužbenec v delovnem razmerju;

    • delodajalec v državnem organu je Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost;

      • v državnem organu in upravi lokalne skupnosti pravice ter dolžnosti delodajalca izvršuje predstojnik;

        • v osebah javnega prava pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje poslovodni organ. Poslovodni organ lahko za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti delodajalca pisno pooblasti javnega uslužbenca z najmanj visoko strokovno izobrazbo ter z najmanj petimi leti delovnih izkušenj.

Funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti:

  • niso javni uslužbenci.

Funkcionarji so osebe:

Opomba:

  • funkcionarji so navedeni v Prilogi 3 ZSPJS

  • ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami (poslanci, župan, občinski svetniki);

    • ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne (predsednik vlade, ministri) in sodne oblasti (sodniki) z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije;

      • ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne (varuh, predsednik Računskega sodišča) ali izvršilne oblasti (državni sekretar).

Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov:

  • je seznam funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

Sistemizacija delovnih mest:

  • je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.

Delovno mesto:

  • je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.

Naziv:

  • je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom. Opredeljene dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja napredovanje v Slovenski vojski, se za potrebe tega zakona štejejo za delovna mesta.

Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije:

  • je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici, določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajoče zahtevane usposobljenosti (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), z odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.

Plačna skupina:

  • plačna skupina: sestavljajo jo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi, značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.

Plačna lestvica:

  • je sestavljena iz plačnih razredov.

Plačni razred:

  • je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku.

Osnovna plača:

  • je del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.

Del plače za delovno uspešnost:

  • je del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.

Dodatki:

  • so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost ter obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.

Državni organ:

  • organ državne uprave in drug državni organ.

Organ državne uprave

  • ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota.

Drug državni organ:

  • Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče RS, Varuh človekovih pravic, KPK, Informacijski pooblaščenec, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave.

Pravosodni organ:

  • sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo.

Lokalna skupnost:

  • občina ali pokrajina.

Položaj:

  • delovno mesto z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi.

Predstojnik:

  • oseba, ki vodi delo državnega organa oziroma uprave lokalne skupnosti; predstojnik občinske uprave je župan.

Delovna doba:

  • je doba v delovnem razmerju.

Službena doba:

  • je delovna doba v statusu javnega uslužbenca v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti.

Izobrazba:

  • je javno veljavna izobrazba.

Delovne izkušnje:

  • so delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi delo na enaki stopnji zahtevnosti kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe.

Javne naloge:

  • so naloge, ki sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oziroma naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava.

Spremljajoča dela:

  • so dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična ter podobna dela in druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa oziroma osebe javnega prava.

Nazaj