Delodajalci morajo sprejeti interni akt, s katerim se določajo pogoji za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela – sistemizacija delovnih mest. Ta je v veliki meri odvisna tudi od dejavnosti, s katero se delodajalec ukvarja.

Glede na to, da so dejavnosti delodajalcev različne, je smiselno govoriti tudi o delovnih mestih, ki so tipična za določeno dejavnost. Pri sistemizaciji delovnih mest ali vrste dela je smotrno upoštevati sedanje kot tudi prihodnje potrebe delodajalca. Dobro je premisliti, kaj je temeljna, glavna dejavnost podjetja, kateri so strateški načrti podjetja glede uveljavljanja temeljne dejavnosti ali morebitne širitve v nove dejavnosti.

Dejavnost je osnovna funkcija delodajalca (poslovnega subjekta), ki z opravljanjem dejavnosti ustvarja dobiček ali dosega kak drug temeljni namen svoje ustanovitve.¹

Glavna dejavnost pa je tista dejavnost, ki je registrirana oziroma določena s predpisom ali z aktom o ustanovitvi. Če delodajalec (poslovni subjekt) opravlja eno samo dejavnost, je ta njegova glavna dejavnost. Če opravlja več dejavnosti, je njegova glavna dejavnost tista, s katero ustvarja največji delež dodane vrednosti. Če deleža od skupne dodane vrednosti za posamezno dejavnost ni mogoče ugotoviti, se kot merilo za ugotavljanje glavne dejavnosti poslovnega subjekta uporabijo podatki o strukturi njegovih osnovnih sredstev, o strukturi naložb v osnovna sredstva, o številu zaposlenih ali izplačanih bruto plačah.²

Ne glede na to, s kakšno dejavnostjo se delodajalec ukvarja, so delovna mesta ali vrste dela odvisne od njegove temeljne dejavnosti.

Standardna klasifikacija dejavnosti

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov, povezanih z dejavnostjo. SKD se uporablja za določanje glavne dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze itd.) ter za potrebe statistike in analitike v državnem in mednarodnem merilu na različnih ravneh primerjanja in odločanja.

V Sloveniji se od 1. 1. 2008 uporablja nova Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list RS, št. 69.2007, 17.2008). Standardna klasifikacija dejavnosti obsega 20 področij, ki so označena s črkami od A do U. V področja so združene dejavnosti, za katere so značilni istovrstni ali podobni proizvodi ali storitve ne glede na ponudnika in namen njihove uporabe.

RAZČLENJENOST SKD PO PODROČJIH:

A. KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO

B. RUDARSTVO

C. PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

D. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO

E. OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA

F. GRADBENIŠTVO

G. TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL

H. PROMET IN SKLADIŠČENJE

I. GOSTINSTVO

J. INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI

K. FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI

L. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

M. STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI

N. DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI

O. DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI

P. IZOBRAŽEVANJE

Q. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO

R. KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI

S. DRUGE DEJAVNOSTI

T. DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO

U. DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES

Opredelitev dejavnosti v našem priročniku

Zaradi lažje uporabe, večje preglednosti in enostavnejšega iskanja delovnih mest po dejavnostih, smo se v našem priročniku odločili za splošnejšo razdelitev na različne dejavnosti, ki se ne sklicuje na raznovrstnost poslovnih subjektov v smislu uradne Standardne klasifikacije dejavnosti, temveč na uporabnost in razširjenost nazivov za posamezne dejavnosti, ki se vsakodnevno uporabljajo v poslovni praksi.

Nazivi dejavnosti, ki se navajajo v našem priročniku, so torej podani v splošnejšem, »pogovornem« izrazoslovju. Govorili bomo o nazivih dejavnosti, kot na primer: »bančništvo«, »trgovina«, »gradbeništvo«, »šolstvo«, »zdravstvo« in podobno.

Verjamemo, da smo bralcu s tem poenostavili iskanje želenih dejavnosti oziroma opisa delovnih mest in s tem dosegli enostavnejšo uporabo priročnika.

Število dejavnosti in tipičnih delovnih mest (z ustreznimi opisi dela in nalog) se bo zvišalo z novimi posodobitvami priročnika. Uvajanje novih dejavnosti in tipičnih delovnih mest za določene dejavnosti bo potekalo na podlagi povratnih informacij, ki jih dobimo od naših bralcev, kot tudi na podlagi potreb po novih delovnih mestih oziroma spremenjenih razmerah na trgu dela, proizvodov in storitev.