V Uradnem listu RS, št. 16/2017, sta bila po zaključenih pogajanjih o stavkovnih zahtevah zdravnikov in zobozdravnikov in sklenjenem dogovoru objavljena Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji ter Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, v katerem se ureja plače zdravnikov in zobozdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju. Medtem ko je Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej 8. aprila 2017, pa se je Aneks k Posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji začel uporabljati s 1. oktobrom 2017.

Z aneksom h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ) se je z novim 10. a členom uredil postopek sprejemanja, spreminjanja in uveljavitve v praksi standardov in normativov dela zdravnikov in zobozdravnikov Tako so določili postopek in pristojen organ za oblikovanje in sprejem standardov in normativov dela zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih in drugih javnih zavodih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, način njihove implementacije oziroma uvedbe v prakso ter prehodno obdobje, ko javni zavodi še ne bodo mogli sprejete standarde in normative dela zdravnikov uveljaviti v praksi. Dogovorjeno in z uveljavitvijo navedenega aneksa uveljavljeno je bilo, da:

• Delodajalec z namenom določitve obremenitev zdravnikov, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja sprejme normative dela zdravnikov, pri čemer skladno z nacionalnimi usmeritvami delovanja in razvoja zdravstvenega sistema upošteva normative dela zdravnikov in zobozdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov ter novo nastale normative, in temu prilagodi lastno organizacijo dela.¹
• Če delodajalec normativov dela zdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov in novo nastalih, kljub ukrepom (npr. nove zaposlitve, prerazporeditve), ne more implementirati v roku treh mesecev, mora v 30 dneh pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt ukrepov za vmesno obdobje, pri čemer uporabi možnost fleksibilnega nagrajevanja. Če delodajalec ne sprejme načrta ukrepov oziroma jih ne izvede, ne sme dodatno obremenjevati že zaposlenih zdravnikov.²
• Nove standarde in normative ter posodobitve obstoječih standardov in normativov dela zdravnikov predlagajo pristojni Razširjeni strokovni kolegij, strokovni svet s področja, na katerega se nanaša predlagani normativ, ali katera koli terciarna ustanova ali zdravniško društvo. Do predloga normativa se v 30 dneh opredeli pristojni Razširjeni strokovni kolegij, če ni predlagatelj. Obravnava in potrdi jih Zdravstveni svet na predlog Razširjenega strokovnega kolegija s področja normativa. Obstoječi in novi oziroma posodobljeni standardi in normativi so javno dostopni³.

Uveljavitev navedenega aneksa k zdravniški kolektivni pogodbi je v praksi povzročala kar nekaj vprašanj, ki jih je obravnavala tudi komisija za razlago te kolektivne pogodbe, ki je sprejela določene razlage kolektivne pogodbe in jih objavila v Uradnem listu RS, s čimer so te razlage postale sestavni del besedila kolektivne pogodbe. V zvezi z navedenim 10. a členom kolektivne pogodbe so bile tako sprejete naslednje razlage:

• Obvezna sestavina terminskega plana po drugem odstavku 10. a člena KPZZ je tudi sistem fleksibilnega nagrajevanja v času, dokler standardi niso doseženi.

• Zdravstveni svet je skladno z določilom tretjega odstavka 10. a člena KPZZ dolžan obravnavati in potrditi predlog RSK glede predloga normativa na prvi redni seji po prejemu predloga.⁴

• Ukrep iz drugega odstavka 10. a člena KPZZ zahteva aktivno ravnanje in ne zadostuje samo izpolnjevanje minimalnih obveznosti po kolektivni pogodbi, temveč obsega vsa ravnanja, ki vodijo k čim hitrejši implementaciji normativov dela zdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov in novo nastalih.

• Kadar delodajalec sprejema lastne normative dela zdravnikov, je dolžan upoštevati nacionalne usmeritve delovanja in razvoja zdravstvenega sistema, normative dela zdravnikov in zobozdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov ter novo nastale normative, ne pa tudi drugih strateških dokumentov in usmeritev, ki s predhodno navedenimi niso skladni.⁵

Zadnje razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ) je komisija za razlago sprejela na seji komisije 31. 5. 2018 ter nadaljevanju seje 19. 6. 2018,⁶ ko je poleg zgoraj navedenih zadnjih dveh navedenih razlag 10. a člena kolektivne pogodbe, torej člena o standardih in normativih dela zdravnikov in zobozdravnikov, sprejela tudi razlago 47. člena te kolektivne pogodbe, ki ureja izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Sprejeta je bila razlaga, da če se zdravnik izobražuje ali izpopolnjuje za potrebe zavoda, se mu v delovni čas všteva toliko ur, kolikor sta trajala pot in dejansko trajanje izobraževanja.

Tarifni, torej plačni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike je urejen v Posebnem tarifnem delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji. Z aneksom k temu tarifnemu delu kolektivne pogodbe, ki je bil pogajan in objavljen v Uradnem listu št. 16/17 istočasno z zgoraj navedenim aneksom k normativnemu delu kolektivne pogodbe, je pri vrednotenju delovnih mest zdravnikov prišlo do sprememb vrednotenja posameznih delovnih mest, dogovorjen je bil spremenjen način določanja delovnih mest zdravnikov specializantov, ki se jih ne določa več glede na trajanja celotnega obdobja specializacije, temveč zdravniki specializanti napredujejo na zahtevnejše in bolje vrednoteno delovno mesto zdravnika specializanta v letih že opravljene specializacije, ne glede na to, koliko časa traja skupaj posamezna specializacija. Zdravnike specializante se razporedi na delovna mesta po naslednjem pravilu:

• na delovna mesta zdravnikov specializantov III so razporejeni zdravniki specializanti v prvem in drugem letu opravljanja specializacije,
• na delovna mesta zdravnikov specializantov II so razporejeni zdravniki specializanti v tretjem in četrtem letu opravljanja specializacije,
• na delovna mesta zdravnikov specializantov I so razporejeni zdravniki specializanti v petem in šestem letu opravljanja specializacije.⁷
• Pomemba novost, uvedena z zadnjim aneksom k posebnemu tarifnemu delu zdravniške kolektivne pogodbe je uvedba delovnega mesta višji zdravnik, ki je delovno mesto, na katerega je možno med opravljanjem zdravniškega poklica napredovati po postopku, ki je dogovorjen v tem aneksu.

• Tako se na delovna mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco lahko razporedi zdravnike/zobozdravnike, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

  • najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu,
  • doseganje standardov in normativov dela zdravnika.⁸

• Za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka biti izkazani še naslednji dodatni pogoji:

  • prenos znanja na druge zdravnike in zdravstvene delavce,
  • aktivno sodelovanje z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci različnih specialnosti in različnih ravni zdravstvene dejavnosti,
  • kreativnost in komunikativnost za uspešno timsko delo,
  • kontinuirano sodelovanje pri vpeljavi izboljšav na delovnem mestu, upoštevaje sorazmernost med stroški vpeljave izboljšav in učinkovitostjo.⁹

Predlog za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco poda neposredni vodja in preveri izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpolnjevanje pogojev mora biti izkazano in dokumentirano. Soglasje k razporeditvi na delovna mesta višjih zdravnikov/zobozdravnikov brez specializacije z licenco poda strokovni kolegij oziroma strokovni vodja. O razporeditvi na delovno mesto se ponudi novo pogodbo o zaposlitvi. Dopustna je revizija postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki jo lahko zahteva zaposleni ali neposredni vodja. V primeru revizijskega postopka dokončno odločitev glede izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta sprejme strokovni kolegij oziroma strokovni vodja.¹⁰

Enaki pogoji in postopek so v 4. členu Aneksa k Posebnemu tarifnemu dela Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji določeni za zasedbo delovnega mesta višjega zdravnika specialista.

Navedeni 3. in 4. člen aneksa h kolektivni pogodbi, kje so določeni pogoji in postopek za zasedbo delovnih mest višjih zdravnikov, so v praksi povzročili več vprašanj in dvomov, glede katerih je komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejela kar nekaj razlag, zadnja je bila sprejeta konec junija 2018 in objavljena v Uradnem listu št. 44/18. Tako je komisija sprejela naslednje razlage 3. in 4. člena aneksa h kolektivni pogodbi:

• Za opravljanje specializacije po določbi drugega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ se šteje čas, ko specializant opravlja s programom predvidene obveznosti. Odsotnosti, ki po predpisih o specializaciji podaljšujejo program specializacije, se ne všteva v čas opravljanja specializacije za potrebe uvrstitve na delovno mesto specializanta III, II, I. Ta razlaga pa ne vpliva na vprašanje napredovanj, za katere se uporabi predpise o napredovanju, in tudi ne na vprašanje štetja delovnih izkušenj.
• Določila prve alineje četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ (najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu) se ne sme izvajati na način, da bi to povzročalo diskriminacijo zaradi nastopa socialnega primera (npr. odštevanje porodniškega dopusta in starševskega dopusta).
• Za zdravnike, ki v določenem časovnem obdobju skladno s predpisi niso bili dolžni opravljati strokovnega izpita, se pri pogoju »najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu« iz četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ kot referenčni datum za štetje delovnih izkušenj upošteva zaključek pripravniškega dela sekundarijata, torej po prvih šestih mesecih sekundarijata (za medicince).
• Ocene delovne uspešnosti, pridobljene v letnih ocenah delovne uspešnosti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s sprem.), se uporabi kot eno izmed dokazil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev iz četrtega in petega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ.
• Če zdravnik vloži predlog za uvrstitev na delovno mesto višji zdravnik/zobozdravnik po šestem odstavku 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ, mora predstojnik oziroma pooblaščena oseba o takšnem predlogu odločiti v roku, ki je z zakonom predviden kot rok za odpravo nepravilnosti.¹¹

Enake razlage pogojev in postopka je komisija za razlago sprejela tudi glede zasedbe delovnega mesta višji zdravnik specialist:

• Določila prve alineje drugega odstavka 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ (najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu) se ne sme izvajati na način, da bi to povzročalo diskriminacijo zaradi nastopa socialnega primera (npr. odštevanje porodniškega dopusta in starševskega dopusta).
• Za zdravnike, ki v določenem časovnem obdobju skladno s predpisi niso bili dolžni opravljati strokovnega izpita, se pri pogoju »najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu« iz drugega odstavka 4. člena kot referenčni datum za štetje delovnih izkušenj upošteva zaključek pripravniškega dela sekundarijata, torej po prvih šestih mesecih sekundarijata (za medicince).
• Ocene delovne uspešnosti, pridobljene v letnih ocenah delovne uspešnosti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s sprem.), se uporabi kot eno izmed dokazil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ.
• Če zdravnik vloži predlog za uvrstitev na delovno mesto višji zdravnik specialist po četrtem odstavku 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ, mora predstojnik oziroma pooblaščena oseba o takšnem predlogu odločiti v roku, ki je z zakonom predviden kot rok za odpravo nepravilnosti.¹²

Navedena 3. in 4. člen sta bila predmet še nadaljnjih razlag komisije za razlago, te so bile sprejete na seji komisije za razlago 23. 10. 2017 kot še nadaljnje razlage tako 3. kot tudi 4. člena, objavljene pa v Uradnem listu RS, št. 61/17:

• Na delovno mesto višjega zdravnika/zobozdravnika se, ne glede na delovne ali organizacijske potrebe delodajalca, razporedi vsakega zdravnika oziroma zobozdravnika, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, pri tem pa je bil izpeljan postopek ugotavljanja pogojev.
• Pogoje iz petega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ interpretira neposredni vodja, in sicer neposredno na podlagi določb Posebnega tarifnega dela KPZZ. Predlog neposrednega vodje za zasedbo delovnega mesta višjega zdravnika/zobozdravnika oziroma višjega zdravnika specialista mora biti obrazložen in razčlenjen po pogojih Posebnega tarifnega dela KPZZ.

• Besedno zvezo „strokovni kolegij oziroma strokovni vodja" v šestem odstavku 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ je treba razumeti kot „strokovni kolegij ali strokovni vodja“, torej alternativno.

• Za uvrščanje na specializantska delovna mesta po tretjem odstavku 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ se za določitev leta opravljanja specializacije šteje leto opravljanja programa aktualne specializacije, v aktualno specializacijo se prišteje všteti del programa morebitne predhodne specializacije.

• Za zdravnike, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo zdravnik v drugi državi (oziroma v kateri izmed republik bivše SFRJ pred 25. 6. 1991), velja za namen ugotavljanja pogoja najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, datum pridobitve te kvalifikacije v drugi državi (oziroma v kateri izmed republik SFRJ pred 25. 6. 1991) kot datum opravljenega strokovnega izpita iz 3. člena oziroma 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ.

• Na delovno mesto višjega zdravnika specialista se, ne glede na delovne ali organizacijske potrebe delodajalca, razporedi vsakega zdravnika oziroma zobozdravnika, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, pri tem pa je bil izpeljan postopek ugotavljanja pogojev.
• Pogoje iz tretjega odstavka 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ interpretira neposredni vodja, in sicer neposredno na podlagi določb Posebnega tarifnega dela KPZZ. Predlog neposrednega vodje za zasedbo delovnega mesta višjega zdravnika/zobozdravnika oziroma višjega zdravnika specialista mora biti obrazložen in razčlenjen po pogojih Posebnega tarifnega dela KPZZ.

• Besedno zvezo „strokovni kolegij oziroma strokovni vodja" v četrtem odstavku 4. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ je treba razumeti kot „strokovni kolegij ali strokovni vodja“, torej alternativno.

Poleg navedenih razlag 3. in 4.člena posebnega tarifnega dela v kolektivni pogodbi, v katerih se torej ureja postopek in pogoje za zasedbo delovnega mesta višji zdravnik, se zadnje razlage komisije za razlago kolektivne pogodbe nanašajo tudi na 6. člen, v katerem so urejeni pogoji oziroma kriteriji za razvrščanje na delovna mesta na podlagi posebnih pogojev dela-PPD.

Aktualne razlage tega člena kolektivne pogodbe so naslednje:

• Kot invazivni posegi štejejo tisti diagnostični ali terapevtski postopki, ki predstavljajo večjo stopnjo invazivnosti kot običajni diagnostični ali terapevtski postopki. V zobozdravstvu so to zlasti: krvavitev večje stopnje (odsesavanje je potrebno), vdor inštrumentov v globlja tkiva in sistemska izpostavitev pacienta; kiretaža parodontalnih žepov; separacije zobnih korenin; podaljšanje klinične krone; odmik režnja pri kostno zobnih patologijah; drenaža abscesa endo in parodontalnega izvora; komplicirana ekstrakcija zob; izkles zaostale korenine z ali brez šivanja. Za priznanje PPD iz tega naslova pa mora biti izkazano tudi, da obseg teh posegov zadosti časovnemu trajanju, ki je opredeljeno za invazivne posege po 6. členu Posebnega tarifnega dela KPZZ.¹³
• Za uvrstitev v PPD2 iz naslova dela na terenu ni pomembno, ali je to delo opravljeno v rednem delovnem času, dežurstvu ali delu prek polnega delovnega časa.¹⁴