Veljavnost kolektivnih pogodb

Delodajalci se pogosto srečujejo z vprašanjem, katera oziroma katere kolektivne pogodbe jih zavezujejo.

Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se je treba seznaniti z zakonskimi določili o veljavnosti kolektivnih pogodb.

V skladu s ZKolP se kolektivna pogodba lahko sklene za določen ali nedoločen čas. Kolektivna pogodba praviloma velja le za stranki kolektivne pogodbe oziroma za njune člane.

Kadar so med podpisniki kolektivne pogodbe združenja sindikatov ali združenja delodajalcev, se v kolektivni pogodbi določi, za katere člane združenja velja.

Pomembno je določilo v ZKolP, da Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov.

To pomeni, da kolektivna pogodba velja tudi za delavce, ki morda niso člani reprezentativnega sindikata, ki je z delodajalcem ali združenjem delodajalcev sklenil kolektivno pogodbo.

Kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.

Kolektivne pogodbe razširjena veljavnost

Razširjena veljavnost kolektivne pogodbe pomeni, da celotna kolektivna pogodba ali njen del velja za vse delodajalce v dejavnosti ali dejavnostih, za katere je sklenjena; tudi za tiste, ki sicer niso člani združenja delodajalcev, ki je kolektivno pogodbo sklenilo.

Razširjena veljavnost celotne ali dela kolektivne pogodbe se ugotovi s sklepom ministra, pristojnega za delo. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razširjena veljavnosti kolektivne pogodbe se lahko ugotovi, če:

• kolektivno pogodbo ene ali več dejavnosti sklene en ali več
• reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj delodajalcev,
• člani enega ali več reprezentativnih združenj delodajalcev, ki so sklenili kolektivno pogodbo, zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev pri delodajalcih, za katere se predlaga razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe,
• razširitev kolektivne pogodbe predlaga ena od strank kolektivne pogodbe (minister je pri odločitvi o razširjeni veljavnosti celotne ali dela kolektivne pogodbe vezan na ta predlog).

Razširjena veljavnost preneha s prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.

Če gre za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe z razširjeno veljavnostjo, lahko minister, pristojen za delo, na predlog ene od strank in po predhodnem soglasju druge stranke, prekliče razširjeno veljavnost kolektivne pogodbe.

Minister ugotovi prenehanje razširjene veljavnosti kolektivne pogodbe na predlog ene od strank tudi, če za tako veljavnost niso več izpolnjeni pogoji.

Kolektivne pogodbe evidenca

V skladu s 25. členom ZKolP se kolektivne pogodbe, ki so sklenjene za območje države, vpisujejo v evidenco kolektivnih pogodb, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo.

V evidenco se vpišejo naslov kolektivne pogodbe, podpisniki, datum sklenitve, začetek in prenehanje veljavnosti, spremembe in dopolnitve, pristop k že sklenjeni kolektivni pogodbi ter morebitna ugotovitev razširjene veljavnosti ali prenehanja razširjene veljavnosti celotne ali dela kolektivne pogodbe.

Evidenca je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Veljavnost kolektivnih pogodb pri posameznemu delodajalcu

Za ugotovitev, katera kolektivna pogodba zavezuje posameznega delodajalca, je najprej pomembno članstvo delodajalca v različnih združenjih delodajalcev, in sicer:

• Gospodarski zbornici Slovenije,
• Obrtni zbornici Slovenije,
• Združenju delodajalcev Slovenije in
• Združenju delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije.

Kolektivna pogodba praviloma velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane. Sklepanje kolektivnih pogodb je prostovoljno, kar pomeni novost v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko so bile kolektivne pogodbe obvezne. Izjemo od prostovoljnega sklepanja kolektivnih pogodb pa predstavlja sistem razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb.

Če je veljavnost kolektivne pogodbe razširjena, zavezuje delodajalce, ki opravljajo dejavnost, za katero je pogodba sklenjena, ne glede na članstvo v delodajalskem združenju.

Nadalje je za ugotovitev veljavnosti kolektivne pogodbe pri posameznemu delodajalcu pomembna dejavnost, s katero se ta ukvarja ali se pretežno ukvarja.

Kolektivne pogodbe v obligacijskem delu vsebujejo določbe o stvarni veljavnosti pogodbe, kjer je navedeno, da kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo.

Pri tem so praviloma navedene šifre dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.

Pri tem je treba opozoriti, da so se šifre dejavnosti na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list RS, št. 69/2007, 17/2008) spremenile 1. 1. 2008.

Ker so bile kolektivne pogodbe v večini sprejete že prej, so v njih navedene starejše, neveljavne šifre dejavnosti, kar pa ne vpliva na samo veljavnost kolektivnih pogodb.

Na podlagi vsega navedenega lahko povzamemo, na kakšen način se določi, katera kolektivna pogodba velja za posameznega delodajalca:

• če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, za katero je sklenjena kolektivna pogodba z razširjeno veljavnostjo, obvezuje delodajalca ne glede na to, ali je član ali pa ni član združenja delodajalcev, ki je sklenilo to pogodbo,
• če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, za katero je sklenjena kolektivna pogodba brez razširjene veljavnosti, obvezuje delodajalca le, če je član združenja delodajalcev, ki je sklenilo to pogodbo,
• če se delodajalec ukvarja z dejavnostjo, za katero ni sklenjena kolektivna pogodba, se mora glede pravic in obveznosti, ki ga obvezujejo, ravnati le po Zakonu o delovnih razmerjih. V tem primeru je mogoče in smiselno, da delodajalec sklene lastno podjetniško kolektivno pogodbo s sindikatom oziroma s sindikati, ki so pri delodajalcu organizirani.

Kadar bi po navedenih kriterijih za posameznega delodajalca veljali dve kolektivni pogodbi iste vrste na isti ravni, bi se uporabljale določbe iz obeh glede na to, katere določbe posamezne kolektivne pogodbe so za delavce ugodnejše.