Za urejanje delovnih razmerij v javnem sektorju se uporablja ZDR-1, v državnih organih in občinah tudi ZJU in področne zakone, prav tako pa je v posameznih dejavnostih javnega sektorja treba upoštevati področne zakone in kolektivne pogodbe. Navedeno mora upoštevati vsak delodajalec v javnem sektorju, kar pomeni, da mora ob ZDR-1 oziroma ZJU za pravilno in zakonito urejanje delovnih razmerij upoštevati še področne zakone in kolektivne pogodbe.

Skladno z ZDR-1 se praviloma zaposluje za nedoločen čas, zakon pa določa tudi primere, ko je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. V zvezi s tem je treba opozoriti, da neupoštevanje pogojev in pravil glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas lahko pomeni tudi, da se tako pogodbo spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Tudi pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba upoštevati zlasti naslednje:

• prosto delovno mesto je treba javno objaviti, razen izjem iz 26. člena ZDR-1,
• skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZUTD morajo delodajalci iz javnega sektorja vsako prosto delovno mesto javno objaviti pri zavodu za zaposlovanje, razen če ne gre za izjeme iz 26. člena ZDR-1, pri katerih javna objava ni potrebna,
• pogodbo o zaposlitvi za določen čas je možno skleniti le iz razlogov, določenih v ZDR-1, v državnih organih in občinah pa iz razlogov, določenih v ZJU, ki izrecno določa, da pogodba o zaposlitvi v drugih primerih ni možna,
• v pogodbi o zaposlitvi je treba navesti razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
• v pogodbi o zaposlitvi mora biti točno določen ali določljiv čas trajanja pogodbe o zaposlitvi, če čas trajanja v pogodbi o zaposlitvi ni določen oziroma določljiv ali če čas trajanja ni pisno določen, se že po zakonu šteje, da je bila pogodba sklenjena za nedoločen čas,
• med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi je treba navesti tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta,
• kandidat, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora izpolnjevati pogoje za delovno mesto, določene v sistemizaciji delovnih mest, ki so bili tudi javno objavljeni,
• tudi v primerih, ko prostega delovnega mesta ni treba javno objaviti, mora kandidat, s katerim bo delodajalec sklenil pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati vse, s sistemizacijo delovnih mest in predpisi ter kolektivnimi pogodbami določene pogoje,
• paziti je treba tudi na trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ZDR-1 določa dvoletno omejitev z izjemami, kjer ta omejitev ne velja, pri čemer se časovna omejitev nanaša na isto delo oziroma isto delovno mesto.

Skladno z ZDR-1 (54. člen) je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v naslednjih primerih, in sicer če gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje, kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1,
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdanega v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v državnih organih in v občinah pa je treba upoštevati določbe 68. člena ZJU, ki določa, da se pogodbo o zaposlitvi za določen čas lahko sklene v naslednjih primerih:

• če gre za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu), če gre za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca,
• če gre za strokovna dela, ki se jih organizira kot projekte z omejenim časom trajanja, in za izvrševanje javnih nalog v primeru začasno povečanega obsega dela, ki po svoji naravi traja določen čas in ga ni mogoče izvrševati z obstoječim številom javnih uslužbencev,
• če gre za opravljanje pripravništva ali druge podobne oblike teoretičnega in praktičnega usposabljanja,
• če gre za položaj generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, če gre za primere, ko je v organu pričakovati spremembo obsega javnih nalog, ki lahko vpliva na zmanjšanje potrebnega števila javnih uslužbencev, pri čemer se takšna delovna mesta v sistemizaciji posebej označi,
• če gre za primere, ko gre za zaposlitev vrhunskega športnika ali trenerja zaradi podpore in promocije vrhunskega športa.

POMEMBNO:

ZJU v drugem odstavku 68. člena določa, da se v drugih primerih ne
glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, pogodbe o
zaposlitvi ne more skleniti za določen čas.

Upoštevaje 5. člen ZJU za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za
pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki
urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, če ZJU ali drug
poseben zakon ne določa drugače.

To pomeni, da se za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas v
državnih organih in občinah uporablja postopek, določen v ZDR-1.

Kot že navedeno, tudi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je treba prosto delovno mesto javno objaviti pri zavodu za zaposlovanje (obveznost za delodajalce iz javnega sektorja skladno s tretjim odstavkom 7. člena ZUTD), razen v primerih, ko javna objava ni potrebna (26. člen ZDR-1). Gre za primere, ko gre za:

• sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin (v tem primeru je treba preveriti 49. člen ZDR-1 v povezavi z 3. členom ZDR-1, ki urejata primere, ko je treba skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, in sicer: če gre za spremembo delovnega mesta, če gre za spremembo kraja opravljanja dela, če se spremeni čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, in če se spremeni določilo o tem, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom),
• obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
• zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
• zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas, razen v primeru zaposlitve za določen čas iz tretjega odstavka 22. člena ZDR-1 in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
• zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
• zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,
• zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce iz drugega odstavka 74. člena ZDR-1,
• druge primere, določene z zakonom.

Vsebina pogodbe o zaposlitvi za določen čas:

Pogodba o zaposlitvi za določen čas mora vsebovati predvsem:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi,
• kraj opravljanja dela, če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi,
• razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
• določilo o načinu izrabe letnega dopusta,
• določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih – v javnem sektorju je treba določiti plačni razred delovnega mesta, znesek osnovne plače in plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca (dodatki, ki mu pripadajo skladno s predpisi in kolektivno pogodbo), plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• navedbo predpisov in kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

POMEMBNO:

V pogodbi o zaposlitvi za določen čas mora biti med ostalim naveden razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, prav tako pa je treba, upoštevaje določbe ZDR-1 glede sorazmernega dela dopusta v primeru, ko zaposleni ne dela celo koledarsko leto, določiti tudi sorazmerni del dopusta.

Prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas:

Pogodba po zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka:

• po samem zakonu s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena in je določen s pogodbo,
• ko je dogovorjeno delo opravljeno ali
• s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.

V navedenih primerih ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni odpovednega roka. Prav tako ZDR-1 ne predvideva oziroma ne zahteva predhodnega obvestila delodajalca, da bo pogodba prenehala veljati. Vendar je tako obvestilo v praksi primerno, in sicer predvsem zato, da je iz njega jasno razvidna volja delodajalca, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati, zato naj tudi delavec po preteku dogovorjenega časa ne pride več na delo.

Če namreč delavec ostane tudi po izteku določenega časa še naprej na delu in delodajalec temu ne nasprotuje, se že po zakonu šteje, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa lahko preneha veljati tudi pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, če:

• se tako sporazumno dogovorita zaposleni in delodajalec ali
• če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe po zakonu.

V teh primerih preneha veljati pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, na način in po postopku, ki ga zakon določa glede posameznega razloga in le v tem primeru ima lahko delavec tudi odpovedni rok.

Glede na to, da ZJU glede odpovednih rokov določa le odpovedne roke, ko redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi javni uslužbenec (tretji odstavek 41. člena ZJU v povezavi s 56. členom uredbe, ki ureja notranjo organizacijo), veljajo v drugih primerih določbe ZDR-1.

Možnost odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas:

Pravica do odpravnine ob izteku prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je novost, ki jo določa ZDR-1 v 79. členu. Skladno z ZDR-1 ima delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, pravico do odpravnine v višini in pod pogoji iz 79. člena ZDR-1.

V zvezi z odpravnino ZDR-1 v 79. členu določa, da je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Višina odpravnine pa je določena na naslednji način:

• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove,
• če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.

Pravice do odpravnine pa ni v primerih, če je bila pogodba za določen čas sklenjena:

• zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• zaradi sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece,
• zaradi opravljanja javnih del ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja
• če v času trajanja ali po poteku pogodbe za določen čas delavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (prenehanje mirovanja) ali če delavec odkloni sklenitev pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe za določen čas.

 

Razen v primerih rednega izteka pogodbe za določen čas ima delavec pravico do odpravnine tudi v primeru, če mu je pogodba predčasno prenehala:

• zaradi poslovnega razloga,
• zaradi razloga nesposobnosti in
• v primeru izredne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca.

V navedenih primerih delavcu pripada odpravnina, določena za primer odpovedi iz poslovnega razloga po 108. členu ZDR-1, in sicer enako kot zaposlenim za nedoločen čas.