Direktor oziroma tajnik občinske uprave je opredeljen v dveh zakonih, in sicer v:

1. Zakonu o lokalni samoupravi – ZLS (49. člen, 49. d člen),
2. Zakonu o javnih uslužbencih – ZJU (80., 81.,82. in 83. člen).

ZLS določa, da občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine je uradnik po ZJU. S splošnimi akti občine se lahko za položaj tajnika občine določi naziv direktor ali direktorica občinske uprave. S splošnim aktom o organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave oziroma z aktom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave ter v aktu o sistemizaciji delovnih mest se določi izobrazbo tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave. Pri določanju izobrazbe tajnika občine in predstojnika organa skupne občinske uprave v aktih iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati, da je za odločanje o upravnih stvareh lahko pooblaščen, kdor izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje.

V nadaljevanju bo uporabljano poimenovanje »direktor občinske uprave«, čeprav zakon omogoča, da se uporablja tako poimenovanje »tajnik občine« kot tudi »direktor občinske uprave«.

ZJU direktorja občinske uprave uvršča med uradnike na položaju, za katere je določen mandat petih let, položaj pa se zasede z imenovanjem po izvedenem javnem natečaju. Direktorja občinske uprave tako imenuje na položaj župan z odločbo o imenovanju, v kateri določi tudi, da mandat traja pet let.

1. Sistemizacija delovnega mesta direktor občinske uprave

Za imenovanje na položaj direktorja občinske uprave, ki je uradniško delovno mesto, je treba skladno z ZJU izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv, in sicer so to naslednji:

• predpisana izobrazba,
• znanje uradnega jezika, na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski,
• državljanstvo Republike Slovenije,
• da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
• da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Delovno mesto direktor občinske uprave mora biti določeno v sistemizaciji delovnih mest občinske uprave, ki jo sprejme župan kot predstojnik. Veljavna sistemizacija delovnih mest s pogoji za zasedbo je podlaga za objavo javnega natečaja za položaj direktorja občinske uprave.

Pogoje za položajno delovno mesto se določi skladno s Prilogo II (Uradniški položaji) uredbe, ki ureja notranjo organizacijo¹, ki v točki E določa:

Upoštevaje navedeno se pogoje za položaj direktorja občinske uprave določi glede na naziv, in sicer.

• pri stopnji naziva II se določi pogoje glede na naziv sekretar,
• pri stopnji naziva III se določi pogoje glede na naziv podsekretar,
• pri stopnji naziva IV se določi pogoje glede na naziv višji svetovalec I.

Primeri delovnih mest direktor občinske uprave glede na določbe uredbe:

1. Direktor uprave mestne občine in občine z več kot 10.000 prebivalci:

2. Direktor občinske uprave občine z manj kot 10.000 prebivalci:

3. Direktor občinske uprave občine z manj kot 10.000 prebivalci:

Delovno mesto direktor občinske uprave sodi v plačno skupino B, konkretno v plačno podskupino B1. Za ta delovna mesta je plača določena z uvrstitvijo delovnega mesta v plačni razred skladno z uredbo, ki ureja plače direktorjev, konkretne uvrstitve v plačne razrede za posamezne direktorje občinskih uprav v RS pa so določene v Pravilniku o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (Uradni list RS, št. 74/17). Prav tako so v tem pravilniku določene šifre delovnih mest direktorjev občinskih uprav.

POMEMBNO:

Delovna mesta direktorjev občinskih uprav so v navedenem pravilniku
uvrščena v plačni razred, ki je fiksen in ga ni možno v sistemizaciji delovnih mest občinske uprave spreminjati.

Direktorji občinskih uprav ne napredujejo v višji plačni razred, prav tako jim ni možno določati višjega plačnega razreda na podlagi
drugega odstavka 19. člena ZSPJS.

Čeprav direktor občinske uprave kot uradnik na položaju ne napreduje
v višji plačni razred, ga je treba vseeno oceniti skladno z ZSPJS in
uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni
razred.

Če je direktor občinske uprave javni uslužbenec, ki je pred
imenovanjem na položaj direktorja bil uradnik v občinski upravi, se
ocene lahko upošteva pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za
napredovanje v višji naziv.

2. Imenovanje na položaj direktorja občinske uprave

Za izbiro kandidata za imenovanje na položaj direktorja občinske uprave mora občina objaviti javni natečaj in izvesti izbirni postopek skladno z ZJU tako, da se izbere strokovno najbolj usposobljenega kandidata. Javni natečaj se objavi na spletni strani občine, lahko tudi v dnevnem časopisu ali Uradnem listu RS, obvezno pa tudi na Zavodu RS za zaposlovanje (tretji odstavek 7. člena zakona, ki ureja trg dela).

Izbirni postopek se vodi skladno z merili in metodami, določenimi pred začetkom izbirnega postopka, upoštevaje določbe ZJU. Kandidatu, ki se izkaže kot strokovno najbolj usposobljen, se izda sklep o izbiri, drugim kandidatom pa sklep o neizbiri.

Kandidat je na položaj direktorja občinske uprave imenovan z odločbo o imenovanju na položaj, ki jo izda župan (drugi odstavek 82. člena ZJU). V odločbi se določi datum imenovanja na položaj, imenovanje je za mandat petih let. Kandidat, ki nima sklenjenega delovnega razmerja v občinski upravi, sklene tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas pet let (68. člen ZJU). V pogodbi o zaposlitvi se uredi medsebojne pravice in obveznosti skladno s 53. členom ZJU. Za kandidata, ki že ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v občinski upravi, je treba to dejstvo ugotoviti v pogodbi o zaposlitvi, ki se sklene kot posledica imenovanja na položaj.

Uradnik na položaju direktorja občinske uprave mora:

• v enem letu od imenovanja opraviti obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv,
• v petnajstih mesecih od imenovanja pridobiti funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri ter
• v treh mesecih od imenovanja oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka (če je na položaj imenovan kandidat, ki že ima sklenjeno delovno razmerje v občinski upravi, mora strokovni izpit iz upravnega postopka že imeti).

POMEMBNO

Na položaj direktorja občinske uprave se uradnika ne premesti, ampak
ga je treba imenovati z odločbo, ki jo izda župan.

Mandat direktorja občinske uprave traja pet let in če ga zasede
oseba, ki nima delovnega razmerja v občinski upravi za nedoločen čas, potem se po imenovanju na položaj sklene pogodbo o zaposlitvi za
določen čas.

3. Prenehanje položaja direktorja občinske uprave

Prenehanja položaja direktorja občinske uprave ureja ZJU v 83. členu.

Direktorja občinske uprave se z odločbo razreši s položaja:

1. če to sam zahteva oziroma s tem soglaša,
2. če v enem mesecu od imenovanja ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o zaposlitvi,
3. v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje nalog na položaju,
4. v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca.

Direktorju občinske uprave preneha položaj po preteku obdobja, za katerega je bil imenovan, to je po preteku petih let, če seveda ni bil predčasno razrešen.

Za razrešitev s položaja direktorja občinske uprave je pomemben tudi peti odstavek 83. člena ZJU, ki omogoča predčasno razrešitev. Navedeni odstavek določa, da:

• lahko župan v enem letu od nastopa funkcije razreši direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine, ne glede na razloge iz drugega odstavka 83. člena,
• je razrešitev po petem odstavku 83. člena ne glede na to, kdaj je funkcionar nastopil funkcijo, možna tudi v enem letu od imenovanja uradnika na položaj.

ZJU v nadaljevanju določa posledice razrešitve oziroma prenehanja položaja, in sicer:

• v primeru razrešitve iz 3. in 4. točke drugega odstavka 83. člena se glede posledic razrešitve s položaja smiselno uporablja določbe ZJU, ki urejajo postopek o ugotovitvi nesposobnosti javnega uslužbenca za delovno mesto,
• po prenehanju položaja po 1. točki drugega odstavka ter tretjem, četrtem in petem odstavku 83. člena se uradnika, ki je bil že pred začetkom opravljanja položaja kot uradnik zaposlen v upravi lokalne skupnosti, premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.
• uradniku, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku 83. člena ali je razrešen po petem odstavku 83. člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika pri istem delodajalcu, to je v občinski upravi, predstojnik (župan) lahko do izteka dobe imenovanja na položaj zagotovi delovno mesto v občinski upravi, na katerem se delo opravlja v nazivu iste stopnje, kot se opravlja delo na položaju, ki je uradniku prenehal. Če mu predstojnik takšnega delovnega mesta ne zagotovi, uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje, ima pa pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do prenehanja položaja, za vsako polno leto do izteka dobe imenovanja na položaj. Če uradniku do izteka dobe imenovanja na položaj manjka manj kot eno leto, ima pravico do sorazmernega deleža odpravnine.

POMEMBNO:

Mandat direktorju občinske uprave preneha tudi v primeru, če je med
mandatom imenovan ali izvoljen na drugo funkcijo ali prevzame drugo
delo.

Uradniki na najvišjih položajih so imenovani za določen čas oziroma
za petletni mandat, zato se zanje ne uporablja določb ZJU o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, saj ZJU ne vsebuje pravne podlage za tovrstno mirovanje. S prehodom na funkcijo ali na drugo
delo položaj preneha.