V Uradnem listu RS, št. 96/12, z dne 14. 12. 2012 je bil objavljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013.
Že dalj časa je bilo jasno, da je reforma pokojninskega sistema potrebna in nujna. Nesrečni dogodki in nespretnost prejšnje vlade so botrovali zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu. Ne glede na to pa je strokovna in tudi ostala javnost opozarjala, da je pokojninska reforma nujna, saj se je demografska slika prebivalstva v zadnjem obdobju bistveno spremenila, zmanjšala se je zaposlenost, pokojninska blagajna je bila vedno manj vzdržna. V želji, da bi povečali finančno vzdržnost pokojninske blagajne in preprečili nadaljnje padanje pokojnin, so se tako socialni partnerji kakor tudi politika razmeroma poenotili, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nujno potrebno sprejeti. Posledica njegovega nespre- jetja bi bilo padanje pokojnin, hkrati je bilo tudi bonitetno stanje Slovenije za zadolževanje v tujini tako, da je dodatno dražilo denar. Oba osnovna cilja je bilo mogoče doseči le z dejanskim dvigom upokojitvene starosti. Sistem naj bi vzpostavil pravičnejši, zanesljivejši in finančno učinkovitejši pokojninski sistem. Poudariti je treba, da ta sistem ni odpravil medgeneracijske solidarnosti, saj bodo delovno aktivni od svojih dohodkov plačevali prispevke in s tem upokojencem zagotavljali kolikor toliko dostojne pokojnine.
V preteklosti smo se Slovenci in Slovenke upokojevali prehitro. Tako je znašala upokojitvena starost decembra 2011 le 58 let in 8 mesecev za ženske in 61 let in 9 mesecev za moške, čeprav je pokojninski sistem predvideval polno starost za upokojevanje žensk pri 61 letih in za upokojevanje moških pri 63 letih. Zato je šla reforma v smeri dviga dejanske upokojitvene starosti.
Hkrati je treba poudariti, da se je dejanska doba prejemanja pokojnin podaljševala, saj je bila za ženske povprečna doba prejemanja pokojnine v letu 2000 17 let in 1 mesec, enajst let kasneje pa že 21 let in 8 mesecev. Pri moških je bila poprečna doba prejemanja pokojnine v letu 2000 14 let in 9 mesecev, enajst let kasneje pa 16 let in 4 mesece.
Obenem se je v strukturi prebivalstva povečalo število upokojencev. Tako je bilo leta 2011 število upokojencev 30,1 %, kar je 4,1 % več kot konec leta 2009. Leta 2000 je bilo na enega upokojenca 1,8 delovno aktivne osebe, medtem ko je bila slika leta 2011 taka, da je bilo na enega upokojenca 1,53 delovno aktivne osebe.
Konec leta 2011 je bila povprečna pokojninska doba upokojencev samo 32 let in 7 mesecev, kljub temu da je bila želja, da bi bila pokojninska doba 40 let.
Ne glede na sedanjo pokojninsko reformo je pričakovati, glede na trende in tudi nekatere ukrepe večine evropskih držav, ki imajo približno enaka demografska gibanja, vsaj še eno pokojninsko reformo, ki bi se morala uveljaviti v popolnosti po prehodnem obdobju po letu 2024.
Na tem mestu ni namen analizirati celotnega zakona, želimo pa podati nekatere poudarke, ki so zanimivi tudi za uspešno kadrovsko delo. Zakon je namreč preobsežen, ima celo vrsto variant in pogojev za upokojevanje, zato bomo v nadaljevanju v nekoliko skrajšani obliki povzeli rešitve ali skušali odgovoriti na vprašanja in dvome, ki se pojavljajo pri branju zakona. Hkrati bi radi poudarili tudi to, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še ni razvil nekaterih praks, ki jih bo moral v sorazmerno kratkem času za upokojevanje od leta 2013 naprej. Upokojevanje od leta 2013
Ena od tez v javnosti pred sprejemom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je, da bodo tisti, ki se ne bi upokojili do konca leta 2012, morali delati do 65. leta starosti. Ta teza ni utemeljena, saj vsi tisti zavarovanci, ki so še v času veljavnosti ZPIZ-1 izpolnjevali pogoje za upokojitev po določbah ZPIZ-1, kar velja tudi za dodano dobo in možnost znižanja zakonsko določene upokojitvene starosti, lahko uveljavljajo pravice po določbah ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 in to ne le v letu 2013, ampak kadarkoli, ko se bodo želeli upokojiti. Upokojili se bodo lahko tudi po drugih določbah ZPIZ-1, kar bo vključevalo tudi osnovo za odmero pokojnine, kar po prejšnji rešitvi predstavlja 18 za zavarovanca najugod- nejših let in ne s povprečjem 24 let, kot je to predvideno v ZPIZ-2. Tako bodo veljali v takem primeru tudi načini vrednotenja valorizacijskih količnikov, ki so določeni v višini 0,732. To pomeni, da v takih primerih v prihodnje ti valorizacijski količniki ne bodo padali, kar je za zavarovance vsekakor ugodneje. Urejeno je tudi varstvo pričakovanih pravic nekaterih ostalih kategorij zavarovancev. Tako se bodo lahko po določbah ZPIZ-1 upokojili tudi:
delovni invalidi, ki jim je na dan 31. 12. 2012 manjkalo do izpolnitve za starostno upokojitev do 3 leta starosti ali toliko pokojninske dobe, oziroma invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti, ki so na dan 31. 12. 2012 prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in jim je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, do 5 let starosti in 5 let pokojninske dobe ali manj;
brezposelne osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 prijavljene na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in
zavarovanci, ki jim je do 31. 12. 2012 po predpisih o delovnih razmerjih odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti ter jim je po predpisih o zaposlo- vanju in zavarovanju za primer brezposelnosti zagotovljeno denarno nadomestilo do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, veljavnih po ZPIZ-1.
Opozoriti je treba tudi na določbo glede ugodnejše obravnave, saj ZPIZ-2 v nekaterih primerih omogoča ugodnejše upokojevanje kot ZPIZ-1. V takih primerih bo imel posameznik, ki bo kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev po ZPIZ-1, ki vključuje dodano dobo in bo nadaljeval z delom, imel možnost izkoristiti ugodnosti, ki jih prinaša ZPIZ-2. V tem primeru gre na primer za prejemanje 20-odstotnega dela starostne oziroma predčasne upokojitve ob prejemanju plače. Če se bo taka oseba odločila za ugodnosti iz sistema, ki jih prinaša ZPIZ-2, bo izbrala institute, pogoje in odmero pokojnine po ZPIZ-2, če je to za tako osebo ugodneje.
V takem primeru zanjo v celoti stopijo v veljavo pogoji po novem zakonu in bi se ji pokojnina odmerila po ZPIZ-2. Izbirna pravica omogoča osebi (ki je izpolnila pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 najkasneje do 31. 12. 2012), da se lahko sama odloči, po katerem sistemu se bo upokojila. Pri tem je treba opozoriti, da kombinacija posameznih ugodnejših sistemov iz ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ni mogoča. Če se je torej nekdo odločil nadaljevati z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev po 31. 12. 2012, bo pokojnina ob upokojitvi odmerjena po ZPIZ-1, to pomeni, kot da novi zakon še ne bi začel veljati. Tako za osebe, ki so izpolnile pogoje za upokojitev do konca leta 2012, ne zapadejo samodejno pod predpise o upokojevanju, ki jih je uvedel ZPIZ-2. Taka oseba bi lahko bila obravnavana po ZPIZ-2 le v primeru, da bi se odločila uporabiti bonuse, ki jih prinaša ZPIZ-2.
Starostna pokojnina je pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom. Za tiste, ki so pred upokojitvijo, ni nepomemben podatek, pod katerimi pogoji in kdaj se bodo upokojili, še posebno glede na to, da bi nov zakon lahko vpeljal bistveno poslabšanje starosti za upokojitev. Zato je zakon predvidel postopna prehodna obdobja, zaradi katerih se bodo minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine dvigali postopoma. V prehodnem obdobju bo prehod na novo ureditev omogočil precej blažje pogoje za starostno upokojitev, tako moških kot žensk. > Pravica do starostne pokojnine je pogojena z dopolnjeno starostjo zavarovanca oziroma zavarovanke in pokojninsko dobo. Tako starost kot pokojninska doba sta parametra, ki morata biti skupaj izpopolnjena, da se lahko oseba starostno upokoji. Po koncu prehodnega obdobja, ki ga določa ZPIZ-2, bodo pogoji za pridobitev starostne pokojnine moških in žensk izenačeni. Tako je upokojitvena starost za oba spola dvignjena na 65 let, minimalna pokojninska doba pa je 15 let zavarovalne dobe. Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec obvezno ali prosto- voljno vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Kot rečeno in glede na različne pokojninske dobe spolov je ZPIZ-2 v 27. členu predvidel prehodno obdobje. Nekatere določbe iz prehodnega obdobja se iztečejo v letu 2020. V drugem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je tako določeno prehodno obdobje za zvišanje pogoja starosti, ki je določena v prvem odstavku tega člena, in sicer za ženske, ki izpolnijo 15 let zavarovalne dobe, tretji odstavek istega člena pa določa prehodno obdobje za dvig starosti na 65 let za oba spola za tiste osebe, ki so se lahko po ZPIZ-1 upokojevale pri 61 letih (ženske) oziroma 63 letih (moški) in so pri tem dopolnile 20 let pokojninske dobe. ZPIZ 2 daje možnost, da v prehodnem obdobju od leta 2013 do leta 2016 za moške in od leta 2013 do leta 2020 za ženske pridobijo pravico do starostne pokojnine z 20 leti pokojninske dobe pri starosti, nižji od 65 let, tako da bodo starosti naraščale za oba spola po šest mesecev na leto, pri zavarovancih s 63 na 65 let in pri zavarovankah z 61 na 65 let.
Nekateri ljudje so začele delati že zelo zgodaj in so se lahko zaposlili na primer že pri 15 letih, tako da bi do 60. leta starosti lahko dopolnili že 45 let delovne dobe. Zato takim, ne glede na spol, ZPIZ-2 v četrtem odstavku 27. člena dopušča možnost pridobiti pravico do starostne pokojnine pri nižji starosti na račun daljše pokojninske dobe. Taki zavarovanci oziroma zavarovanke se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let, če dopolnijo 40 let pokojninske dobe, brez dokupa. Dokupljena doba je obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Zavarovancem, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se dopušča starostna upokojitev brez odbitkov, saj se šteje, da so se upokojili starostno in ne predčasno. Pokojninska doba brez dokupa je obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Kot dokupljena doba se šteje obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Predčasna pokojnina je pokojninski prejemek, ki
pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnijo pogoje po ZPIZ-2 in nimajo pravice do starostne pokojnine. Peti odstavek 27. člena določa prehodno obdobje, v katerem se starost, določena po ZPIZ-1 (58 let), postopoma dviga za oba spola na 60 let, in sicer za ženske do leta 2019, za moške do leta 2018. Prav tako je določeno prehodno obdobje za postopen dvig pokojninske dobe brez dokupa, določen v ZPIZ-1, in sicer z 38 na 40 let.
V skladu z določbami ZPIZ-2 bo mogoče upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine znižati na račun otrok, obveznega služenja vojaškega roka ter zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti. Posamezni primeri takega zniževanja starosti za upokojitev so:
Ker je leto 2013 eno od prehodnih let oziroma let, ki imajo prehodne določbe, bodo zavarovanci pridobili pravico do starostne pokojnine, če bodo izpolnjevali pogoj starosti 58 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa za moške oziroma 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa za ženske. Od konca leta 2013 se bo upokojitvena starost vsako naslednje leto dvigala za štiri mesece, tako da bo starost 60 let ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa pogoj za upokojitev šele v letu 2018 za moške in 2019 za ženske.
Predčasna pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z ZPIZ-2 in nima pravice do starostne pokojnine. Ker je predvideti, da se vsi zavarovanci ne bodo upokojili starostno, ZPIZ-2 predvideva tudi predčasno upokojitev pred dopolnjenim starostim pogojem 65 let. Zavarovanec oziroma zavarovanka bosta lahko pridobila pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če bosta dopolnila najmanj 40 let pokojninske dobe. Vendar bo taka predčasna upokojitev deležna trajnih malusov zaradi predčasnega odhoda v pokoj, kar bo vplivalo na višino pokojnine. Tako bo za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev predvideno znižanje pokojnine za 0,3 odstotka.
Tudi v sistemu ZPIZ-2 je predvideno prehodno obdobje, saj se bodo pogoji za predčasno upokojitev dvigovali postopno, in sicer pri moških do leta 2018, pri ženskah pa do leta 2019. Tako bo v letu 2013 zahtevana starost za pridobitev pravice do predčasne pokojnine za moške znašala 58 let in štiri mesece ob 40 letih pokojninske dobe, za zavarovanke pa 58 let ob dopolnjenih 38 letih in štirih mesecih pokojninske dobe. Pri tem je treba posebej opozoriti, da starosti 60 let, ki osebam omogoča predčasno upokojitev z dopolnjenimi 40 leti pokojninske dobe, ne gre enačiti s starostjo 60 let, ki zavarovancu, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, dopušča starostno upokojitev. Slednji namreč pridobijo starostno in ne predčasno pokojnino, medtem ko tisti, ki se predčasno upokojijo (prvi primer), pridobijo pravico do predčasne pokojnine, ki je zmanjšana za manjkajoče mesece do dopolnitve starosti, ki se zahtevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Delna pokojnina je del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela. ZPIZ-2 omogoča zavarovancem možnost delne upokojitve, ki sicer kot institut ni novost, saj jo je poznal tudi ZPIZ-1. Poudariti je treba, da ZPIZ-2 uvaja nekatere novosti. Možnost delne upokojitve imajo po novem tudi samozaposleni, kmetje in družbeniki. Po novem je tudi delovni čas bolj prilagodljiv, vendar ne manj kot 4 ure dnevno. Zavarovanci bodo lahko poleg dela plače prejemali tudi delno pokojnino v odstotku, ki je odvisen od ustrezno skrajšanega polnega delovnega časa, do dopolnitve starosti 65 let povečane za 5 odstotkov. Z delno pokojnino je zakonodajalec želel stimulirati podaljševanje delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Zavarovanci, ki bodo izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko v skladu z določbami ZPIZ-2 pridobijo pravico do delne pokojnine, če bodo ostali v obveznem zavarovanju, ki bo ustrezalo sorazmernemu delu polnega delovnega časa, vendar ne manj kot 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Delna pokojnina se odmerja od predčasne ali starostne pokojnine. Odmerja se na dan njene uveljavitve glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost zavarovanca v odstotku, ki bo ustrezal skrajšanju polnega delovnega časa in bo do dopolnitve 65 let starosti povečana za 5 odstotkov. Če se bo zavarovanec delno upokojil ob izpolnitvi pogojev za predčasno pokojnino, se mu bodo v pokojninsko dobo šteli tudi odboji delne upokojitve.
Zavarovanec bo v tem primeru, ko bo dopolnil pogoje za starostno pokojnino, pridobil pravico do starostne pokojnine brez malusov, torej brez odbitkov.
Pokojninska osnova je znesek valoriziranih osnov iz določenega obdobja, iz katerega se odmeri pokojninska doba. ZPIZ-2 uvaja spremembo glede izračuna pokojninske osnove za starostne in predčasne pokojnine. Tako se za izračun pokojninske osnove od 1. 1. 2013 upošteva obdobje najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, in sicer od 1. 1. 1970 naprej. Upoštevajo se tista leta, ki so za zavarovanca najugodnejša. Tudi tu ima ZPIZ-2 prehodno obdobje. Tako se bodo v prehodnem obdobju obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma za eno leto na leto, začenši z 19 leti v letu 2013, 20 leti v letu 2014, tako da bo v letu 2018 doseženo obdobje, po katerem se bo pokojninska osnova izračunavala za obdobje najugodnejših zaporednih 24 let. Pri tem je treba opozoriti, da podaljševanje obračunskega obdobja, torej z 19 na 24 let, za izračun pokojninske osnove ne bo zniževalo pokojnin, saj je ukinjeno dosedanje usklajevanje novih pokojnin s pokojninami že upokojenih. ZPIZ-2 je določil tudi nov način določitve valorizacijskega količnika. Po prejšnjem zakonu (ZPIZ-1) je vsako leto zniževal odmerni odstotek za pol odstotne točke in bi leta 2024 dosegel 72,5 %. ZPIZ-2 ustavlja nadaljnje padanje pokojnin na sedanjo vrednost 78 %. Z novim zakonom je določena nova odmera pokojnin na »čiste neto« odmerne odstotke. To pomeni, da bo pokojnina zavarovanca za 40 let pokojninske dobe znašala 57,25 % pokojninske osnove ali bruto 78,21 %, pokojnine zavarovank s 40 let pokojninske dobe pa 60,25 % oziroma bruto 82,31 %.
Pri tem je treba za boljše razumevanje opredeliti, da je pokojninska doba zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
Ker se v prehodnem obdobju zahtevana pokojninska doba za zavarovanke postopoma dviguje z 38 na 40 let, pa tudi zaradi ohranjanja vrednosti pokojnin zavarovank v primerljivi višini, kot je to določal ZPIZ- 1, je ZPIZ-2 za zavarovanke, ki bodo v letih 2013 do 2022 dopolnile zahtevano pokojninsko dobo, določil poseben način odmere pokojnin, in sicer:
Odmerni odstotki so začeli veljati z uveljavitvijo ZPIZ-2, torej 1. 1. 2013, medtem ko se bo obračunsko obdobje iz 18 najugodnejših zaporednih let podaljševalo postopoma na 24 najugodnejših zaporednih let. S tem bo ustavljeno nadaljnje zniževanje višine pokojnin. V pokojninski sistem je hkrati vpeljana večja pravičnost, saj se uveljavlja načelo večje povezanosti vplačil in izplačil. Nov sistem izračuna višine pokojnin je z uveljavitvijo ZPIZ-2 bolj odvisen od vplačanih prispevkov, tako glede zneskov kakor tudi obdobij, za katera so bili plačani prispevki.
Dokupljena pokojninska doba je obdobje, ki se šteje v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Ne glede na to, da se starostna pokojnina odmerja samo od pokojninske dobe brez dokupa, tudi ZPIZ-2 omogoča dokup pokojninske dobe. Tako je zavarovancem ali uživalcem pokojnine za izpolnitev pogojev ali za ugodnejšo odmero pokojnine omogočen dokup zavarovalne dobe za obdobje, ki ni všteto v pokojninsko dobo. ZPIZ-2 sicer konkretneje ne določa, za katera obdobja je dokup možen. Ta pravica je opredeljena splošno, saj omogoča, da se v zavarovanje lahko vključi vsak, ki dela, in velja načelo, da je priznanje zavarovalne dobe odvisno le od plačanih prispevkov. Zavarovanci imajo tako možnost za priznanje določene dobe plačati prispevke za vsa obdobja, ko ti niso bili plačani. Taka obdobja so na primer obdobje študija, brezposelnosti ali katero koli drugo obdobje. Možnost dokupa pokojninske dobe je omejena na skupno največ 5 let zavarovalne dobe. S takim dokupom si zavarovanci pridobijo pravico do štetja pokojninske dobe za dokupljena leta. Vendar je treba opozoriti, da se dokupljena pokojninska doba ne bo upoštevala pri tistih posameznikih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti in se bodo lahko upokojili pri starosti 60 let in pri 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Bodo pa te osebe lahko uveljavljale dokup pokojninske dobe pri vseh drugih primerih upokojevanja.
V prehodnem obdobju treh let bo zavarovancem, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, in zavarovankam, ki so dopolnile 35 let pokojninske dobe brez dokupa, omogočen dokup dveh let pokojninske dobe iz naslova študija v višini 70 % zavarovančeve plače, ki jo je prejemal v koledarskem letu pred dokupom. Tem zavarovancem bo na ta način omogočen lažji prehod v upokojitev glede na zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju, saj je ZPIZ-2 načeloma ukinil dodatno dobo za čas študija kot časovnega bonusa brez prehodnega obdobja.
Glede na zakonodajalčevo težnjo, da bi zavarovanci ostajali čim dlje aktivni, in glede na neugodno demografsko sliko so v ZPIZ-2 oblikovani bonusi kot spodbuda posameznikom, da delajo tudi po tem, ko so že izpolnili minimalne pogoje za predčasno oziroma starostno upokojitev. Tu ni nikakršnega prehodnega obdobja, zato se je sistem bonusov za nadaljnjo aktivnost uveljavil že z uveljavitvijo ZPIZ-2, torej 1. 1. 2013. Tako ZPIZ-2:
Poleg bonusov ZPIZ-2 zaradi intence po podaljševanju aktivnega dela uvaja tudi maluse ob predčasnem prenehanju dela. Tako se predčasna odmerjena pokojnina zavarovancem zniža za 0,3 % ne glede na spol za vsak mesec upokojitve pred 65. letom starosti ne glede na spol. Seveda so glede na prehodno obdobje (daljšanje pokojninske dobe za ženske z 38 na 40 let) ti odbitki prilagojeni temu obdobju.
Obdobje, ko se pokojnine letno uskladijo, je določeno ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Sprememba višine pokojnine se usklajuje za 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi s povprečno bruto plačo, ki je bila izplačana za enako obdobje leto pred tem. Drugi del uskladitve predstavlja 40 % povprečne rasti cen življenjskih stroškov v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta pred tem. Pri tem ima ZPIZ-2 varovalko, po kateri uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin po enaki metodologiji kot zgoraj.
Za prehodno leto 2013 je izjemoma določeno, da se opravi redna uskladitev pokojnin v višini rasti plač.
V preteklosti je bil pokojninski sistem dostikrat kritiziran, češ da ni pregleden ter da je solidarnost nejasna. Zato je ZPIZ-2 uvedel informativne osebne evidence obveznega zdravstvenega zavarovanja in s tem omogočil dodatno preglednost celotnega pokojninskega sistema v upanju, da se bo tako povečalo zaupanje zavarovancev v pokojninski sistem. S tem sistemom se bodo vzpostavile informativne osebne evidence obveznega zavarovanja, s katerimi se bodo za vsakega zavarovanca posebej beležili njegovi matični podatki o obračunanih in plačanih prispevkih. To bo zavarovancem omogočilo tudi, da bodo lahko prek spleta preverjali, ali so jim delodajalci resnično plačali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo vodil informativno osebno evidenco za vsakega zavarovanca, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Glede na neugodno zaposlitveno sliko oziroma slabo zaposljivost mlajših in starejših delavcev ter nekatere druge želene ukrepe na trgu dela ter stimuliranje zaposlovanja poleg starejših in mlajših delavcev, tudi mater z otrokom do tretjega leta starosti ter podjetnikov začetnikov so uvedene nekatere stimulacije. Stimulacije so določene v obliki znižanja prispevkov za delodajalce. Tako bodo delodajalci za delavce, ki so starejši od 60 let, uveljavljali 30-odstotno znižanje prispevkov delodajalcev, za delavce, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev, pa 50-odstotno.
Posebne stimulacije so namenjene tudi osebam, ki še niso dopolnile 26 let starosti, in materam, ki skrbijo za otroke do tretjega leta starosti, pod pogojem, da se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti. Za take delavce lahko delodajalci uveljavljajo vračilo prispevkov, in sicer za prvo leto zaposlitve v višini 50 %, za drugo leto pa v višini 30 % prispevka delodajalca.
ZPIZ-2 omogoča samostojnim podjetnikom v prvih dvanajstih mesecih poslovanja po prvem vpisu v pristojni register oziroma evidenco oprostitev plačila prispevkov zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 % zneska prispevka. V drugem letu, torej v naslednjih dvanajstih mesecih, je ta oprostitev v višini 30 % zneska prispevka.
Poklicna pokojnina je prejemek, ki posamezniku zagotavlja določen dohodek od trenutka, ko zapusti trg dela, pa do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina poklicne pokojnine je pri vsakem posamezniku odvisna od višine nabranih sredstev na njegovem osebnem računu in predvidene dobe prejemanja poklicne pokojnine. Po določbi zakona poklicna pokojnina ne sme biti nižja od starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodatne dobe. Tisti, ki uživa pravico do poklicne pokojnine, ima tudi pravico, da se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem si zagotovi višjo odmero pokojnine, ko se upokoji, v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dodatno zavarovanje omogoča dodatno pokojnino, saj predstavlja pravico iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente. Gre za zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja z namenom, da se posamezniku, ki je v obdobju uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotovi dodatni dohodek. Dodatno zavarovanje se lahko vzpostavi kot kolektivno zavarovanje pri delodajalcu. Delodajalec lahko delno ali v celoti financira zavarovanje za svoje zaposlene. Dodatno zavarovanje pa se lahko izvede tudi individualno, namreč z individualno vključitvijo v pokojninski načrt individualnega zavarovanja, na podlagi katerega član sam vplačuje premijo. Ta vplačila so posebno zanimiva tudi zato, ker je vplačnik premije dodatnega zavarovanja upravičen do davčnih olajšav za vplačane premije.
Iz dodatnega zavarovanja izhajata dve pravici, in sicer:
Ta sistem omogoča tudi to, da zavarovanec ob določenih pogojih zahteva izplačilo »privarčevanega« premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu, v enkratnem znesku.
Izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja ni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ampak so vzajemni pokojninski skladi, kritni skladi, krovni skladi ali skupina kritnih skladov, medtem ko so upravljavci pokojninskega sklada lahko samo pokojninska družba, zavarovalnica, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, ter banka, ki ima dovoljenje za upravljanje pokojninskih skladov. Novost ZPIZ 2 je v tem, da je v zakonu drugačna naložbena politika skladov, saj se bo izvajala naložbena politika življenjskih ciklov, v katere bi upravljavec sam po starosti člana razporedil v različne sklade z različno naložbeno politiko in zagotovil minimalno zajamčeno donosnost. ZPIZ-2 uveljavlja tudi učinkovitejši nadzor nad delovanjem sistema in zagotavljanjem pravic članom.
Upokojitveni pogoji v letu 2014
V letu 2014 bo zavarovanec oziroma zavarovanka pridobil oziroma pridobila pravico do starostne pokojnine, če bo izpolnjeval oziroma izpolnjevala pogoj starosti 58 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa za moške oziroma 58 let in 4 mesece starosti ter 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa za ženske.
Upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine bo mogoče zniževati zaradi otrok, obveznega služenja vojaškega roka ter vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti: