Po spremembi zakona o urejanju trga dela morajo tujci v dvanajstih mesecih opraviti izpit iz osnovne ravni znanja slovenščine. Če ga ne opravijo, so izbrisani iz registra, s čimer pa jim je odvzeta tudi socialna pomoč.
Konec decembra 2019 je bila sprejeta sprememba zakona o urejanju trga dela, ki je za državljane tretjih držav med drugim uvedla dodatni pogoj opravljanja izpita iz slovenskega jezika na ravni A1, če hočejo ostati v registru Zavoda RS za zaposlovanje. Ukrep naj bi bil namenjen učinkovitejšemu vključevanju oseb na trg dela in jih spodbudil k aktivnemu iskanju zaposlitve. V praksi pa to pomeni, da mora oseba s tujim državljanstvom izpit opraviti v roku dvanajstih mesecev po vključitvi v aktivno iskanje zaposlitve na zavodu. Če izpita ne opravi, je iz tega registra izbrisana, s čimer se ji prekine tudi pogodba s Centrom za socialno delo, ki osebam v slabih socialnih in ekonomskih okoliščinah nudi denarno socialno pomoč in jim s tem omogoča doseganje minimalnih osnov za preživljanje. Kdor je zaradi neuspešno opravljenega izpita izbrisan iz registra zavoda, se lahko vanj ponovno vključi, ko izpit opravi, a mora stroške za ponovno opravljanje izpita plačati sam. Cena za opravljanje izpita je več kot 130 evrov.
Pahnjeni na rob preživetja
Tečaji slovenskega jezika se po težavnosti razlikujejo glede na državo izvora oziroma materni jezik tujca ter niso bistveno prilagojeni glede na različne pisne in govorne oblike slovenskega in nekega drugega maternega jezika. Tečaji, kot jih izvajajo danes, so bili namenjeni predvsem osebam iz nekdanje Jugoslavije. Jezik s popolnoma drugačnim jezikovnim zapisom in govorom je bistveno težje usvojiti, če je oseba iz, recimo, arabsko govorečih in pišočih območij, opozarjajo na Infokolpi.
Na Infokolpo se je obrnilo več oseb, ki izpita niso uspešno opravile. Večina jih je uspešno opravila bralni, slušni in govorni del izpita, težave pa jim je povzročal pisni del. Kriterij za uspešno opravljen izpit je doseganje 60 odstotkov na vseh štirih področjih. Mnogi so bili tako zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita izbrisani iz registra zavoda, s tem pa je bila ogrožena tudi njihova socialna denarna pomoč. Ker v Sloveniji praviloma nimajo podpornega družinskega socialnega omrežja in praviloma opravljajo manj plačana dela v težjih delovnih pogojih, so tako ob ukinitvi denarne socialne pomoči pahnjeni na rob preživetja. Če je treba za nameček za ponovno opravljanje izpita spet plačati več kot 130 evrov, je lahko integracija onemogočena zgolj zaradi materialnega stanja.
Za sorazmerno plačilo
Civilna iniciativa Infokolpa je tako skupaj s Slovensko filantropijo, Mirovnim inštitutom, ZRC SAZU, Delavsko svetovalnico in Kulturnim društvom Gmajna pripravila pobudo za sorazmerno plačilo izpita iz slovenščine za tujce, ki so registrirani pri Zavodu RS za zaposlovanje in prvič niso uspeli uspešno opraviti izpita.
Vse odgovorne institucije na področju dela in migracij ter organizacije, ki nudijo tečaje slovenskega jezika, pozivajo, naj tujci ponovno opravljajo le tisti del izpita iz slovenščine, ki so ga prvikrat opravili neuspešno, ter da naj plačajo le sorazmerni delež tistega dela izpita, ki so ga neuspešno opravili, in ne celega v celotnem znesku.
Vir: Večer