Letni dopust in regres delavca, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi sredi meseca

Na nas se obračate z vprašanji, kako je z letnim dopustom in regresom delavca, ki mu preneha delovno razmerje sredi meseca.

Primer 1: delavec prekine delovno razmerje pred 15-tim v mesecu – mu ne pripada za tisti mesec letni dopust in regres za letni dopust, če se delovno razmerje prekine po 15-tem se mu priznata tako letni dopust in regres za letni dopust v sorazmernem deležu v mesecu, v katerem se delovno razmerje zaključi?

Primer 2: upoštevanje regresa za letni dopust ne glede na dan zaposlitve ali prekinitve delovnega razmerja – se preračuna sorazmerni delež za dneve ko je pogodba o zaposlitvi (še) veljavna?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v prvem odstavku 161. člena določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). Pri tej določbi je treba poudariti, da ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec zaposlitve pri delodajalcu.

Nadalje je v drugem odstavku 161. člena ZDR-1 določeno, da če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

V zvezi s pravico do sorazmernega dela dopusta, pa je zavzelo stališče tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, ki je zapisalo, citiramo: »Tako v primeru, ko se delavec zaposli pri drugem delodajalcu, kot v primeru, da po prenehanju delovnega razmerja ne bo sklenil nove pogodbe o zaposlitvi, se lahko izpostavi še vprašanje glede (sorazmernega dela) letnega dopusta za zadnji mesec, ko delavec ne bo zaposlen celotni mesec oziroma mesec, v katerem delavec menja zaposlitev, in sicer ali je kot najmanjšo enoto treba upoštevati celotni mesec zaposlitve ali lahko pravilo sorazmernosti uporabimo za izračun sorazmernega dela dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen celotni mesec.« Ministrstvo meni, da bi bilo primerno, da se to pravilo v praksi uveljavi v celoti, in sicer na način, da se izračuna tudi sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti oziroma bo menjal zaposlitev.«

Povzemamo, da ker se pravica do regresa za letni dopust veže na pravico do samega letnega dopusta, to pomeni, da če delavcu pripada pravica do sorazmernega dela letnega dopusta, mu pripada tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust. Pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust je urejena v 161. členu ZDR-1, ki določa, da delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Zakon torej govori o mesecih zaposlitve.

Vendar kot izpostavljeno se v teoriji (tudi s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pojavljajo stališča o strogi sorazmernosti, katerim se pridružujemo, in sicer to pomeni, da je treba sorazmerni del letnega dopusta (in posledično tudi regres) računati tudi na ravni posameznega meseca, ravno iz razloga, ker če mesecev, v katerem delavec menja zaposlitev, ne bi upoštevali (če bi torej upoštevali zgolj polne mesece zaposlitve), bi delavec namreč na letni ravni lahko bil prikrajšan za letni dopust.

Kot je izpostavljeno v primeru 1 in primeru 2 so v praksi res možni različni načini, kako delodajalec to delavcu zagotovi (tudi na način, da delodajalec pri katerem je delavec zaposlen večino meseca, delavcu prizna letni dopust in regres za ta cel mesec), vendar je po našem mnenju z vidika stroge sorazmernosti, predvsem pa je to pomembno tudi z vidika davčne obravnave, najbolj ustrezno, da se letni dopust in posledično tudi regres za letni dopust računa v sorazmernem delu tudi na ravni meseca, torej glede na to, koliko dni v posameznem mesecu bo delavec zaposlen.

Ne nazadnje menimo, da glede na stališče ministrstva postopa tako tudi večina delodajalcev.

Podrobna obrazložitev Ministrstva je na voljo tu: Obrazložitev

Nazaj