Prepoved konkurence

20. 10. 2019
Prepoved konkurence v delovnopravni zakonodaji obsega konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo, povezuje pa se tudi z obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti.

Vse navedeno lahko uvrstimo v delavčevo splošno obveznost lojalnosti do delodajalca, ki jo lahko ta upravičeno pričakuje od delavca, posledično pa se povezuje tudi s splošno prepovedjo škodljivega ravnanja, ki jo določa že 37. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Prepoved povzročanja škode je namreč eno izmed temeljih načel pogodbenega prava. Prepoved konkurence je lastna vsakemu delovnemu razmerju, zato se ji delavec ne more izogniti. Dogovor o konkurenčni klavzuli pa je odvisen od volje delavca in delodajalca ter ni nujno vključen v vsebino pogodbe o zaposlitvi.

Namen urejanja prepovedi konkurence v delovnih razmerjih je v varovanju delodajalčevih poslovnih interesov, ki jih delodajalec povsem nesporno varuje že v času trajanja delovnega razmerja delavca pri njem (konkurenčna prepoved), redkost pa niso niti primeri, ko se delodajalec in delavec dogovorita za prepoved konkuriranja oz. konkurence tudi v določenem obdobju po prenehanju delovnega razmerja med njima (konkurenčna klavzula).

O kršitvi konkurenčne prepovedi lahko govorimo le, če delavec za opravljanje take dejavnosti (ki izpolnjuje vse preostale kriterije opravljanja konkurenčne dejavnosti) ni imel soglasja delodajalca. Če delavec meni, da bi delo, ki ga želi opraviti oz. opravljati, ali posel, ki ga želi skleniti, lahko pomenilo konkurenčno ravnanje, lahko delodajalca zaprosi za soglasje. Soglasje, ki ga delodajalec da delavcu, je praviloma dano za opravljanje posamezne dejavnosti oz. opravo posameznega posla, posledično pa delavcu dovoljuje le opravljanje dejavnosti, na katero se soglasje nanaša, in v mejah, ki jih soglasje določa, oz. za posle, na katere se nanaša. Če ravnanje delavca ne izpolnjuje kriterijev za konkurenčno ravnanje, pa je delavec pri svojem ravnanju prost in neodvisen od soglasja delodajalca.

Konkurenčna klavzula je pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki velja po prenehanju delovnega razmerja. Urejena je v 40. členu ZDR-1, ki v svojem prvem odstavku določa možnost, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi pisno dogovorita o prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Tako možnost delodajalca ZDR-1 veže na pogoj, da delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pri delodajalcu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze.

Pripravila: Tanja Bohl

Nazaj