Spodaj pojasnjujemo primer sporazuma med delavcem in delodajalcem za neplačan dopust in tem, kdo krije prispevke.

Odsotnost zaradi neplačanega dopusta ne pomeni nujno tudi suspenza pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da ne razpolagamo s podatki o okoliščinah konkretnega primera, ki ga izpostavljate v vašem vprašanju, v nadaljevanju predstavljamo bistvene lastnosti obeh teh ključno razliko med njima.

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ureja suspenz pogodbe o zaposlitvi v 53. členu, ki opredeljuje okoliščine, v katerih pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi, dopušča pa tudi možnost suspenza pogodbe o zaposlitvi v drugih primerih, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Pri tem je bistveno, da delavec in delodajalec že v pogodbo o zaposlitvi vneseta tako določilo denimo v primeru študija v tujini, ki ni v neposrednem interesu delodajalca, zaradi dolgotrajnejših potovanj, za pridobivanje dodatnih izkušenj z delom ali na drug način, neodložljivih osebnih opravkov, ipd. Gre za situacije, ki so zunaj zakonsko predvidenih odsotnosti z dela ali presegajo čas pripadajočega letnega dopusta. V takih primerih lahko skladno s kolektivno pogodbo delavcu pripada tudi neplačani dopust, vendar se v takem primeru za delavca ne glede na njegovo odsotnost plačujejo prispevki za socialno varnost, kar za delodajalca pomeni strošek.

Vsekakor je torej možno, da sta se delavec in delodajalec že v pogodbi o zaposlitvi sporazumela o možnosti suspenza pogodbe o zaposlitvi zaradi okoliščine, ki je nastopila v konkretnem primeru. Ker pa suspenz pogodbe o zaposlitvi pomeni mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, je bistveno, da delavec v tem času ni upravičen do plače oziroma nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Prav tako mu delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost, saj z mirovanjem pogodbe o zaposlitvi miruje tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec mora v tem primeru odjaviti delavca iz zavarovanja, zaposleni pa se lahko vključi v njegovo prostovoljno obliko.

Na drugi strani pa se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi o odsotnosti z dela zaradi t.i. »neplačanega dopusta«. Ta delavcu omogoča neplačano odsotnost v primeru različnih okoliščin, ki niso povezane z delom, pri čemer je med neplačanim dopustom za plačilo prispevkov za socialno varnost odgovoren delodajalec. V ta namen svetujemo sklenitev pisnega dogovora, s katerim se delavec in delodajalec sporazumeta o medsebojnih pravicah in obveznostih, predvsem pa o trajanju neplačanega dopusta.

V praksi se za suspenz pogodbe o zaposlitvi delavec in delodajalec običajno odločita, ko gre za daljšo neplačano odsotnost. Če je suspenz pogodbe relevanten tudi v vašem konkretnem primeru je torej potrebno (i) bodisi da gre za eno izmed možnosti, ki jih predvideva zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi – v tem primeru pride v poštev tudi posredovani vzorec sklepa o suspenzu pogodbe o zaposlitvi, ki ga sprejme delodajalec enostransko, ob nastopu zakonsko ali pogodbeno dogovorjenega primera, (ii) bodisi da delodajalec in delavec upoštevaje pogodbeno svobodo, sedaj skleneta npr. sporazum o mirovanju pogodbenih pravic in drugih pravic ter obveznosti iz delovnega razmerja. Kakršno koli obliko suspenza pogodbe o zaposlitvi izven 53. člena ZDR-1 pa je treba podrobno urediti ter seveda ustrezno predvideti morebitno vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali izključitev in morebitna prijava na drugi podlagi, odvisno od konkretnega primera in razloga, iz katerega bi se za mirovanje pravic in obveznosti delavec in delodajalec sploh odločila. Kot že zgoraj navedeno pa je možna tudi tretja situacija, in sicer (iii) dogovor o neplačanem dopustu.

Vzorec dogovora je na voljo v rubriki Kadrovska dokumentacija., Letni dopust.