Globalna raziskava mnenj milenijcev (Millenial Survey), ki jo je že sedmič zapored opravil Deloitte, je pokazala, da milenijci in pripadniki generacije Z vse manj zaupajo vodjem in niso pripravljeni na 4. industrijsko revolucijo.

V raziskavi je sodelovalo 10.455 milenijcev iz 36 držav, rojenih med januarjem 1983 in decembrom 1994. So del posebne generacijske skupine: imajo fakultetno izobrazbo, zaposleni so za polni delovni čas, delajo zlasti v velikih organizacijah v zasebnem sektorju in so vse bolj zastopani na vodstvenih položajih.

Poročilo zajema tudi stališča 1844 pripadnikov generacije Z iz Avstralije, Kanade, Kitajske, Indije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike, rojenih med januarjem 1995 in decembrom 1999. Vsi so trenutno študenti ali pa imajo izobrazbo prve stopnje. Več kot tretjina jih dela za polni ali pa polovični delovni čas.

Zagovarjanje družbene odgovornosti

Vprašani verjamejo, da lahko podjetja učinkovito pripomorejo k reševanju gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov. Zato so toliko bolj razočarani, ker multinacionalke svojega vpliva ne unovčujejo. Manj kot 50 % jih meni, da se podjetja vedejo etično ali da vodje prispevajo k pozitivnim družbenim spremembam. Menijo namreč, da je njihovo poslanstvo veliko večje od pehanja za dobičkom in zagotavljanjem delovnih mest. 

»Mladi talenti menijo, da se vodje podjetij preveč osredotočajo na poslovanje in poslovne rezultate, ob tem pa pozabljajo na prispevek svojih podjetij k družbi in tematiki mladih. Podjetja morajo poiskati načine, kako lahko pozitivno vplivajo na skupnosti, v katerih delujejo, ter se posvečati vprašanjem, kot so raznolikost, vključevanje in prilagodljivost, če hočejo pridobiti zaupanje in predanost zaposlenih, ki pripadajo generaciji milenijcev in generaciji Z. Brez mladih talentov ni ne novih idej, ne rasti, ne prave perspektive,«pove Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.

Upadla predanost podjetjem

Med anketiranimi 43 % milenijcev in kar 61 % pripadnikov generacije Z pravi, da je zelo verjetno, da bodo v dveh letih zapustili svoje trenutno delovno mesto. Čeprav veliko dajo na stimulativno plačilo, visoko cenijo tudi kulturo delodajalca. Pomembne so jim vrednote, kot so strpnost, vključevanje, spoštovanje, drugačno razmišljanje in prilagodljivost. Zato je večja možnost, da bodo dlje ostali tam, kjer imajo več fleksibilnosti pri tem, kje in kaj delajo. Kar 62 % milenijcev, ki naj bi v kratkem pustili službo, dobro alternativo vidi v honorarnem delu. 

Več o tem: V Delu