"Vodenje razvojnih pogovorov je bilo v preteklosti eno najbolj uveljavljenih orodij, predvsem za načrtovanje ciljev zaposlenih. S slednjimi smo predvsem “formalizirali” obveznost, da se je z ljudmi treba pogovarjati o njihovem delu in razvoju. Vse omenjeno se je pričelo izvajati, ker je končno prevladalo prepričanje, da je za doseganje poslovnih rezultatov pomembna tudi kultura in ljudje, ki jo oblikujejo. Strategija namreč brez močne organizacijske kulture preprosto ni uresničljiva. Strategija nam kaže smer, kultura pa je tista, ki poganja zaposlene, da strateške cilje uresničujejo.

Ciljno vodenje je odlično orodje, ki povezuje obe področji. Uspešnost implementacije tega orodja pa je pretežno odvisna od vodij. Danes potrebujemo coache in ne zgolj vodje, ki povedo kaj in kako je treba delati. Potrebujemo dialoge in ne samo splošne debate o ciljih in kompetencah. Zaposleni v organizacijah potrebujejo smisel in namen svojega dela v odnosu do poslovne vizije. Ni več dovolj skupno iskanje odgovora, kaj delati in kako, ampak tudi zakaj." mag. Jelica Lazarević Lajovic