Letni dopust 2020

11. 5. 2020

Regres in letni dopust delavcev sta temeljni pravici zaposlenih delavcev, določeni v 131. in 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13).

Koliko letnega dopusta vam pripada?

Pravica do letnega dopusta je vezana na koledarsko leto – zakon določa minimalno trajanje letnega dopusta, in sicer 4 tedne v letu.

Minimalno število dni letnega dopusta se preračuna na podlagi delovnih dni v tednu posameznega delavca:

a) delavec, ki dela 5 dni v tednu, mu minimalno pripada 4x5 dni dopusta – 20 dni;

b) delavec, ki dela 6 dni v tednu, mu minimalno pripada 4x6 dni dopusta – 24 dni.

Nekateri zaposleni imajo poleg minimalnega dopusta pravico do dodatnih dni:

a) mlajšim od 18 let pripada dodatnih 7 dni dopusta;

b) delavcu nad 55 let, invalidu, delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro in delavcu, ki neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo trije dodatni dnevi dopusta;

c) delavcu, ki skrbi za otroke mlajše od 15 let, pripada 1 dodatni dan dopusta za vsakega otroka.

Kdaj lahko izrabite letni dopust?
Delavec mora svoj dopust izrabljati upoštevajoč potrebe delovnega procesa. Pravico ima izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer pa mora delodajalca obvestiti vsaj tri dni pred izrabo. Zaposleni s šoloobveznimi otroci imajo pravico do izrabe dopusta v dobi najmanj teden dni v času šolskih počitnic, česar delodajalec ne more prepovedati, razen v primeru, če odhod resno vpliva na delovni proces.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora biti en del v trajanju najmanj dveh tednov. Delavec mora dopust izrabiti do konca koledarskega leta, lahko pa v tem obdobju izrabi najmanj dva tedna, preostanek pa se (v dogovoru z delodajalcem) prenese v naslednje leto in je veljaven do 30. junija.

Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje in ima v prvem letu krajše obdobje zaposlitve, s tem pa v tem koledarskem letu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko v naslednjem koledarskem letu izrabi celotni letni dopust že na začetku tega koledarskega leta (celotni letni dopust ali sorazmerni del, odvisno od trajanja zaposlitve).

Kako pa je v primeru trenutnih izrednih razmer?
Delovnopravni položaj delavca na čakanju ostaja nespremenjen. Kar pomeni da, čeprav je delavec na čakanju dela, se njegova pogodba o zaposlitvi ni prekinila. Delavec je še vedno vključen v vsa obvezna zavarovanja in se njegov pravni status ni spremenil. Razlika je zgolj v tem, da delavec v času čakanja ne prihaja na delovno mesto in dela, za katerega je sklenili pogodbo o zaposlitvi, ne opravlja. V času čakanja na delo ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Delavci na čakanju ostajajo v delovnem razmerju, njihova pravica do dopusta ostaja nespremenjena. Če bo torej delavec zaposlen celotno koledarsko leto, bo imel pravico do celotnega letnega dopusta. Dejstvo, da je bil delavec določen čas v letu napoten na čakanje na delo, na navedeno pravico ne vpliva. Zaposleni, napoten na čakanje ima tako pravico do koriščenja letnega dopusta, pri čemer mu za čas koriščenja pripada 100 % nadomestilo plače. Za obdobje koriščenja letnega dopusta se čakanje na delo prekine.

Vir: Moje delo

Nazaj