Vlada RS je dne 30. 9. 2020 v Državni zbor RS posredovala predlog petega protikoronskega paketa, in sicer predlog Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19[1]. Temeljni namen, ki ga predlog zakona zasleduje, je omilitev in odprava posledic in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.
[1] Vsebina celotnega predloga PKP5 dostopna na povezavi:
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=AF9EEFA976E79799C12585F400391FD7&db=pre_zak&mandat=VIII&tip=doc, v nadaljevanju: predlog ZZUOOP.
S predlogom zakona se tako ponovno določajo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19, poglavitne rešitve pa se nanašajo predvsem na:
Nadomestilo plače delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka
Predlog ZZUOOP predvideva primere upravičenosti do nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi karantene, ki mu je odrejena v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni ali v skladu s tem zakonom ter delavec (eden od staršev), ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Predlog prav tako ureja pravico do nadomestila plače za starše otrok, ki so vključeni v socialno varstveno storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki se izvaja v varstveno delovnem centru oziroma zavodu za usposabljanje, in niso v institucionalnem varstvu. Gre za otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo in ne morejo sami samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih opravil, navedena storitev namreč poteka v dopoldanskem času, ko imajo starši službene obveznosti.
V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delodajalec bo tako po predlogu lahko uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače za delavce, ki zaradi odrejene karantene, začasno ne morejo opravljati dela in zanj ni mogoče organizirati dela na domu ter za delavce, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Povračilo izplačanih nadomestil plač pa bo lahko uveljavljal vsak delodajalec, ki zaposluje delavce.
Ta ukrep v primeru odreditve karantene delavcu se pri določitvi trajanja prejemanja nadomestila plače upošteva obdobje odrejene karantene iz odločbe o odreditvi karantene. V primeru, ko je delavec odsoten z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, je upravičen do nadomestila plače, dokler so te okoliščine prisotne.
Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne morejo opravljati dela, bo trajal najdlje do 31. decembra 2020. Vlada RS pa bo lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.
Delodajalec bo uveljavil pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo vložil v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ). Zavod bo o upravičenosti odločal po splošnem upravnem postopku in odločil z odločbo, z upravičenim delodajalec pa bo ZRSZ sklenil tudi pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, s katero se bodo uredile podrobneje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Predlog zakona za delavce podaljšuje tudi ukrep 100 odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Za delodajalce se podaljšuje možnost povračila nadomestila plače, ki jih je izplačal zaradi odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene. To določa predlog v 57. členu.
Ukrep delnega povračila nadomestila čakanja delavcem na začasnem čakanju na delo
S ciljem ohranitve delovnih mest in pomoči delodajalcem, predlog zakona predvideva podaljšanje ukrepa čakanja na delo doma do konca leta za vse panoge, pri čemer bodo do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 % glede na leto 2019. Vstopni prag za pridobitev nadomestila se v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zvišuje. Gre za začasni ukrep, ki je bil že določen v drugih interventnih zakonih, ki pa je ponovno inkorporiran tudi v peti protikorana paket.
Časovna veljavnost tega ukrepa je predvidena do 31. 12. 2020, pri čemer pa si je Vlada RS pridržala pravico podaljšanja ukrepa za obdobje šestih mesecev, vendar ne dlje kot do 31. 7. 2021, vendar pa pod pogojem da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 podaljšan v leto 2021.
Sam ukrep povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo je po svoji vsebini podoben ukrepu po Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19[1], predvsem glede določitve pravic in obveznosti delavca, ki je vključen v ta ukrep.
Pomoč samozaposlenim in družbenikom-poslovodjem ter mikro podjetjem.
Predlog ZZUOOP za samozaposlene, družbenike, ki so poslovodne osebe, in kmete predvideva izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Upravičenec po predlogu mora biti registriran za opravljanje dejavnosti najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona in bo moral izkazati, da ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno manjšem obsegu. Višina mesečnega temeljnega dohodka je določena v višini 1.100 EUR mesečno za mesece oktober, november in december 2020, razen za upravičence s področja kulture, za katere pa je določen temeljni dohodek v višini 700 EUR, saj jim Republika Slovenija plačuje prispevke za socialno varnost.
V skladu s predlogo ZZUOOP bo izplačilo temeljnega dohodka izvajala Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Upravičenci bodo temeljni dohodek uveljavljali preko informacijskega sistema FURS, priložiti pa bodo morali tudi izjavo, v kateri bodo izjavili, da zaradi posledic epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Štelo se bo, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije znižani za več kot 30 % glede na leto 2019. Če pa ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 30 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019.
Časovna veljavnost ukrepa je predvidena od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020, pri čemer pa si je Vlada RS tudi pri tem ukrepu pridržala pravico možnosti podaljšajo, in sicer za obdobje največ šestih mesecev.
Ker gre za predlog zakona, o končni vsebini predstavljenih ukrepov še ne moremo govoriti, seveda pa lahko predlog zakona predstavlja približno orientacijo delodajalca, predvsem v smislu možnosti koriščenja predlaganih začasnih ukrepov.
[1] Uradni list RS, št. 98/2020, 104/2020, 115/2020, v nadaljevanju ZIUPDV.