Kratkotrajna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika pomeni olajšanje za paciente in razbremenitev zdravstvenega osebja.

Pravica do kratkotrajne- tridnevne bolniške odsotnosti z dela enkrat na leto in v enem kosu brez potrdila zdravnika, se je konec maja iztekla. V veljavo je stopila 24. oktobra lani in so jo potem zaradi epidemičnih razmer in obremenitve zdravstva, podaljšali.

V nekaterih ambulantah so zaradi tega zaznali bistveno zmanjšanje obremenitev za zdravnike, drugje ukrepa niso zaznali. Aleksander Stepanović, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Škofja Loka in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske je namreč povedal, da ukinitev kratkotrajne bolniške ne pomeni bistveno povečanega obsega dela; »žal je namreč tudi v času veljave to vedel le malokdo in so nekateri delodajalci še vedno zahtevali bolniški list«. Direktor ZD Maribor in zdravnik Jernej Završnik je dejal, da se mu zdi tak ukrep smiseln predvsem za jesenski in zimski čas, ko se kroženje virusov poveča in so obremenitve v ambulantah hujše.

Danes so se oglasili v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), kjer menijo, da se je pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika izkazala kot praktična in zelo učinkovita. Ocenjuje, da gre pri pisanju potrdil za do tridnevne bolniške odsotnosti za povsem birokratsko obremenitev zdravstva, za katero mora zdravstveno osebje namenjati čas po nepotrebnem. Ukrep, ki je žal prenehal veljati 31. maja, je v času veljave prinesel opazno razbremenitev, zato Vlado pozivajo, naj razmisli o nadaljevanju tovrstne prakse debirokratizacije, ki omogoča zaposlenim v zdravstvenih ustanovah, da več časa posvetijo svojemu primarnemu delu - zdravljenju.

»Vsaka takšna bolniška je prihranila bolnikom en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so se tega ukrepa posluževali, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen. Nujno pa bi bilo dodatno informiranje in ozaveščanje pacientov in delodajalcev o tej možnosti, ko bo ponovno uvedena,« so zapisali na Zbornici.

Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški staleži večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških staležev pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajnega staleža v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravica do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjevalo, so dodali. »Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.«

Lani je opisano možnost izkoristilo 21.600 posameznikov, povprečno pa so bili odsotni dva dni in pol. V prvih treh letošnjih mesecih pa je bilo v kratkotrajnem bolniškem staležu, pri katerem zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti ni bilo potrebno, 11.450 zaposlenih.

Nadomestila za kratkotrajno odsotnost je pokrival državni proračun, taka rešitev pa je bila po oceni strokovne službe Zavoda za zdravstveno zavarovanje nesistemska. V tujini sta uveljavljena zlasti dva koncepta kratkih odsotnosti, so za Dnevnik spomnili na ZZZS. Ena možnost so nadomestila v breme delodajalca, druga pa tako imenovani čakalni dnevi, ki bremenijo delavca. Morebitna nova slovenska ureditev bi zahtevala razmislek in soglasje socialnih partnerjev, so dodali.

V ZZS pa predlagajo še več ukrepov, ki bi razbremenili zdravstvo na primarni ravni. Podoben administrativni ukrep bi bil potreben pri dolgotrajnih bolniških staležih, kjer se zdravniki ukvarjajo z administracijo, čeprav gre v primeru odsotnosti, daljše od enega meseca, predvsem za odnos med zavarovancem in zavarovalnico, ki stroške tovrstne odsotnosti pokrije. Prav tako se na zdravnike po nepotrebnem prenaša odgovornost pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. Predlagajo rešitev, da bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje. Za redno izdajo pripomočkov bi lahko nato skrbela opolnomočena medicinska sestra ali pa plačnik ZZZS.

Vir: Delo, Brigite Ferlič Žgajnar