Ob mednarodnem prazniku žensk objavljamo poslanico ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesca in ukrepe, ki jih na področju enakosti spolov načrtujejo na ministrstvu in jih je na današnji izjavi predstavil državni sekretar Dan Juvan.
Poslanica ministra
Drage kolegice, sodelavke, prijateljice, matere, žene, študentke, upokojenke,
dovolite, da vam voščim ob dnevu vseh žensk - dnevu, ko obeležujemo uspehe preteklih borb za emancipacijo žensk in hkrati dnevu, ko se zavedamo pomembnosti prizadevanj za še pravičnejši in enakopravnejši jutri.
To je tudi dan za cvetje, ampak naloga mene kot ministra ni, da delim rože, temveč da bdim nad tem, kako praznujemo dan žensk tudi preostalih 364 dni na leto.
Lahko smo ponosni na pretekle dosežke. Skozi desetletja smo zgradili močno in dostopno mrežo javnih vrtcev in šol, ki je skupaj z ostalimi javnimi storitvami omogočila ženskam, da se osamosvojijo od vloge gospodinje, se enakovredneje vključujejo na trg dela, se potegujejo za enake karierne cilje kot moški ter da niso prisiljene trpeti podrejene vloge na domu in vsega, kar lahko izhaja iz tega.
Še vseeno pa nas lahko skrbi, da so nekatere izmed najbolj socialno ogroženih in izključenih skupin v naši družbi izrazito spolno zaznamovane: recimo, upokojene starejše ženske ali matere, ki same skrbijo za otroke.
Plačna vrzel še naprej ostaja dejstvo. V zdravstvu in socialnem varstvu, tako pomembnih za žensko emancipacijo, zaslužijo ženske v povprečju kar 25 odstotkov nižje plače od moških.
In najbolj tragično od vsega – nasilje v družini in nad ženskami že leta narašča. Samo v lanskem letu so kar 13 žensk ubili njihovi partnerji. Femicid, ponavadi zaključek večletnih zlorab in psihološkega nasilja, je tista najbolj skrajna točka pojavov, ki se jih trudimo odpraviti v naši družbi.
Zato naj ponovim zavezanost ohranjanju javnih storitev in socialne države, ki sta podlaga vseh naših prizadevanj za enakopravnost med spoloma. Na tej podlagi pa moramo delovati vsi, doma, v službi, v šoli in v lokalnem okolju.
Kajti boj za pravice žensk moramo razumeti kot svojo skupno nalogo in družbeno prioriteto, ki ima pomemben vpliv na vse nas, saj bomo na koncu dneva na boljšem vsi. Za enakost se zavzemamo, da bodo mladi lahko odraščali in razvijali svoje potenciale, ne da bi jih pri tem dušila pričakovanja tradicionalnih spolnih vlog. Da bo v zrelih letih družina in skupno življenje za tiste, ki se za to odločijo, pomenila tako enakopravne delovne pogoje kot čas za preživljanje z bližnjimi. In da bo jesen življenja prinesla socialno varnost in zasluženo brezskrbnost za vsakogar.
To je družba, v kateri si želim živeti in za katero si želim, da si prizadevamo vsak dan, do naslednjega dneva žensk in še naprej.
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ukrepi, ki jih načrtujejo na ministrstvu
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo vzeli resno zaveze, ki smo jih pred volitvami dali civilni družbi in prebivalkam Republike Slovenije, da bomo začeli celostno naslavljati položaj žensk v družbi pri nas. Ministrstvo je krovno odgovorno za področje enakosti spolov, zato nas je resno zaskrbelo zadnje poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov, ki je na podlagi svojih raziskav ugotovil, da se – razen na enem področju – položaj žensk v Sloveniji slabša, sploh na področjih zdravstva, izobraževanja in dela.
V ta namen sporočamo, da smo v medresorsko usklajevanje poslali Resolucijo o nacionalnem programu s področja enakih možnostih moških in žensk ter Resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami, ki je nismo imeli zadnjih 9 let. Obe vsebujeta tudi predloge Strokovnega sveta za enakost spolov, zato prijazno pozivamo resorje, naj jih v čim večji meri spoštujejo.
V letu 2023 pa bi na našem ministrstvu želeli v prvi vrsti izpolniti obljube, ki smo se jim zavezali na področju naslavljanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Ker nasilja ne moremo misliti ločeno od tradicionalnih vlog žensk v družini, smo se področja lotili celostno, med drugim v okviru prenove družinske zakonodaje. Statistike namreč kažejo, da so še vedno ženske tiste, ki prevzemajo večino neplačanega skrbstvenega dela, za primer naj navedemo, da so 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego bolnega družinskega člana v letu 2021 izrabile ženske, moški pa zgolj 18 odstotkov. Zato smo pristopili k celostni prenovi Družinskega zakonika na področjih skrbi za otroke, preživninskega sistema in ločitvenih postopkov.
Prav tako pa si bomo skozi celoten mandat prizadevali za močnejši kurativni del na področju nasilja. Sociala niso samo prejemki, ampak so predvsem storitve. V tem oziru se bomo zavzemali za močno javno hrbtenico socialnega varstva v okviru Centrov za socialno delo (CSD). Identificirali smo tri ključne točke, za katere smo se že in se bomo tudi v prihodnje prav posebej zavzeli: kadrovska krepitev CSD in ureditev delovnih pogojev socialnih delavk, usposabljanja socialnih delavcev za delo z žrtvami in povzročitelji nasilja ter priprava razpisa za gradnjo, obnovo in nakup namenskih nujnih bivalnih enot, ki bodo v prvi vrsti namenjene najranljivejšim skupinam, in sicer žrtvam nasilja v družini in starejšim ženskam.
Vir: Gov.si